Prebavila
Poleg kisika potrebujejo celice za svoje delovanje hranilne snovi, ki jih naše telo dobi s hrano. Vendar pa morajo biti delci hrane tako majhni, da lahko s krvjo pripotujejo do celic, zato se mora hrana najprej razgraditi. Prebava hrane, vsrkanje hranilnih snovi in vode v kri ter iztrebljanje nerabnih snovi v človeškem telesu poteka v prebavilih. Snovi, ki se iz prebavil vsrkajo v kri, ta odnese do vseh telesnih celic, v katerih poteka presnova. To so številni procesi spreminjanja molekul v celicah, npr. iz glukoze nastaneta ogljikov dioksid in voda.
Celice za svoje delovanje potrebujejo hranilne snovi, ki jih naše telo dobi s hrano. Delci hrane morajo biti dovolj majhni, da lahko s krvjo pripotujejo do celic. Hrana se mora zato najprej razgraditi. Prebava hrane, vsrkanje hranilnih snovi in vode v kri ter iztrebljanje nerabnih snovi poteka v prebavilih. Po krvi pridejo hranilne snovi do vseh telesnih celic. V celicah potekajo številni procesi spreminjanja molekul, ki jih imenujemo presnova.
Hrana
V hrani je več različnih skupin hranilnih snovi oz. hranil: ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe ter vitamini in minerali.
Ogljikovi hidrati
Ogljikovi hidrati so npr. škrob, sladkor in vlaknine. Škrob in sladkor sta vir energije za naše telo in sta dobro prebavljiva. Preveč sladkorja škodi zdravju. Vlaknine niso prebavljive, vendar so zelo pomembne za urejeno prebavo in preživetje koristnih bakterij v črevesju. Vlaknine so le v živilih rastlinskega izvora (predvsem v surovem sadju in zelenjavi).
Ogljikovi hidrati
Ogljikovi hidrati so npr. škrob, sladkor in vlaknine. Škrob in sladkor sta vir energije. Vlaknine niso prebavljive, vendar so zelo pomembne za urejeno prebavo.
Beljakovine
Beljakovine so za telo nujno potrebne, saj so vir za izgradnjo vseh tkiv v telesu. Beljakovine so iz manjših delov – aminokislin. Živila živalskega izvora, npr. meso, mleko, sir in jajca, imajo vse potrebne aminokisline. Kdor se prehranjuje le s hrano rastlinskega izvora (vegani), pa mora zaužiti zadostne količine beljakovin npr. s stročnicami in oreščki. Veganska prehrana za mlajše otroke ni primerna.
Beljakovine
Beljakovine so vir za izgradnjo vseh tkiv v telesu. Vir beljakovin so npr. meso, mleko, sir, jajca, stročnice in oreščki.
Maščobe
Maščobe so vir energije za telo. Poleg tega se v maščobah topijo nekateri vitamini. Za zdravje so najprimernejša rastlinska olja. Manj zdrave so živalske maščobe, npr. svinjska mast. Maščobam podoben je tudi holesterol, ki je nujen za življenje, če pa ga je preveč, nam škodi.
Maščobe
Maščobe so vir energije za telo. Poleg tega se v maščobah topijo nekateri vitamini. Za zdravje so najprimernejša rastlinska olja.
Vitamini in minerali
Vitamine potrebujemo v majhnih količinah. Telo jih ne more izdelati samo, zato jih moramo nujno zaužiti s hrano. Vitamini sodelujejo pri številnih procesih v telesu, npr. nujni so za rast, pravilno delovanje živčevja in imunskega sistema. Nujno potrebujemo tudi minerale, npr. natrij, kalij, kalcij, magnezij, jod, železo in številne druge. Minerali so del zgradbe telesa, npr. kosti in zob, in so tudi nujni za delovanje vseh celic.
Vitamini in minerali
Vitamine potrebujemo v majhnih količinah. Telo jih ne more izdelati samo, zato jih moramo nujno zaužiti s hrano. Vitamini sodelujejo pri številnih procesih v telesu. Nujno potrebujemo tudi minerale. Minerali so del zgradbe telesa in so nujni za delovanje vseh celic.
Dejavnost
Zapiši, kaj vse si včeraj pojedel. Jedi razvrsti glede na hranilne snovi. Oceni, ali je bil tvoj včerajšnji jedilnik uravnotežen.
Prebavna pot
Razmisli
V usta daj košček kruha in ga prežveči. Kaj se z njim dogaja?
Prebavna pot poteka od ustne votline do zadnjične odprtine. Prebava hrane v njej poteka na dva različna načina. Z grizenjem in mešanjem se hrana mehansko prebavi, pri razgradnji hrane, kjer sodelujejo prebavni encimi ali druge snovi, pa se hrana kemično prebavi. Pri tem iz velikih molekul nastanejo manjše, ki se lahko vsrkajo v kri.
Prebavna pot poteka od ustne votline do zadnjične odprtine. Z grizenjem in mešanjem se hrana mehansko prebavi. S pomočjo prebavnih encimov in drugih snovi pa se hrana kemično prebavi.
Prebava hrane se začne v ustni votlini. V ustih je mišičast jezik, ki hrano potiska med zobe in poskrbi za mešanje hrane. Z jezikom hrano tudi okušamo, saj so v njem številne okušalne brbončice. V ustih se hrana prepoji s slino, ki jo izločajo žleze slinavke. V slini so encimi, ki začnejo z razgradnjo škroba v hrani.
Prebava hrane se začne v ustni votlini. V ustih je mišičast jezik. Naloga jezika je potiskanje hrane med zobe, mešanje hrane in okušanje. Slino izločajo žleze slinavke. V slini so encimi, ki začnejo z razgradnjo škroba v hrani.
Hrano začnejo najprej razkosavati zobje. Zob ima zobno krono, vrat in korenino. Zobno krono pokriva zelo trda sklenina (najtrša snov v telesu), v notranjosti zoba pa je zobovina. Zobni vrat je pokrit z dlesnijo. Zobna korenina je z zobnim cementom usidrana v kost – zobno jamico. V zobu je zobna pulpa z žilami in živci.
Hrano začnejo najprej razkosavati zobje. Zob ima zobno krono, vrat in korenino.
Ortopan
Rentgenska slika (ortopan) zobovja otroka z mlečnimi zobmi in še neizraslimi stalnimi zobmi. V prvih dveh letih življenja zraste 20 mlečnih zob, ki jih kasneje nadomestijo stalni zobje. Odrasli imajo običajno 32 zob.
Ali veš?
V ustih imamo štiri različne tipe
zob. Sekalci odsekajo manjše kose
hrane od celote, podočniki hrano
trgajo, ličniki in kočniki pa jo
drobijo in meljejo. Tretjemu
kočniku pravimo modrostni zob.
Razmisli
Navedi čim več dejavnosti, s katerimi skrbimo za zdravje zob.
Razmisli
Razmisli, kaj leži spredaj, sapnik ali požiralnik.
Ko hrano pogoltnemo, jo potisnemo skozi žrelo v požiralnik. V žrelu sta dihalna in prebavna pot združeni. Sapnik je pred požiralnikom, torej mora grižljaj iz ust prečkati dihalno pot. Pri požiranju mehko nebo zapre pot v nosno votlino, poklopec pa zapre pot v sapnik. Zato pri požiranju refleksno zadržimo dih. Včasih se nam lahko vseeno zgodi, da hrana ali drugi trdni delci zaidejo v dihalne poti. Običajno težavo rešimo s kašljem. Če pa delec obtiči in zapre dihalne poti, se lahko zadušimo. Tudi to je eden od razlogov, da moramo jesti v miru in da med jedjo ne govorimo.
Ko hrano pogoltnemo, jo potisnemo skozi žrelo v požiralnik. V žrelu sta dihalna in prebavna pot združeni. Pri požiranju mehko nebo zapre pot v nosno votlino, poklopec pa zapre pot v sapnik. Kadar hrana kljub temu zaide v dihalne poti, to običajno rešimo s kašljem. Če pa delec obtiči in zapre dihalne poti, se lahko zadušimo. Med jedjo zato ne govorimo.
Požiralnik je mišičasta cev, ki vodi od žrela do želodca. Iz prsne v trebušno votlino vstopa skozi odprtino v trebušni preponi. Ko pride hrana v požiralnik, jo ritmično krčenje mišic potiska proti želodcu. Tako ritmično delovanje mišic, ki deluje kot val, imenujemo peristaltika.
Požiralnik je mišičasta cev, ki vodi od žrela do želodca. Ritmično krčenje mišic v požiralniku potiska hrano proti želodcu. Tako ritmično delovanje mišic imenujemo peristaltika.
Želodec je votel organ, ki sprejme hrano iz požiralnika. Mišična stena se krči in meša hrano z želodčnim sokom. Želodčni sok je zaradi klorovodikove kisline zelo kisel, vsebuje pa tudi prebavni encim pepsin, ki razgrajuje beljakovine. Ta encim je aktiven le v kislem okolju. Kislina v želodcu hrano tudi razkuži. Želodčni sok izločajo številne žleze v steni želodca. Delno prebavljena hrana gre iz želodca v tanko črevo.
Želodec je votel organ, ki sprejme hrano iz požiralnika. Mišična stena se krči in meša hrano z želodčnim sokom. Želodčni sok vsebuje klorovodikovo kislino in prebavni encim pepsin. Kislina v želodcu hrano razkuži, pepsin pa razgrajuje beljakovine. Delno prebavljena hrana gre iz želodca v tanko črevo.
Tanko črevo je pri človeku dolgo skoraj sedem metrov. Začne se z dvanajstnikom, v katerega vodijo izvodila iz trebušne slinavke, ki izloča sok s prebavnimi encimi, in iz žolčnika, ki skladišči žolč. Žolč razprši maščobe v majhne kapljice, da jih encimi iz trebušne slinavke lahko razgradijo na glicerol in maščobne kisline. Encimi iz trebušne slinavke poleg tega nadaljujejo z razgradnjo beljakovin in ogljikovih hidratov. Ogljikovi hidrati se razgradijo do enostavnih sladkorjev, beljakovine pa do krajših peptidov in aminokislin. V tankem črevesu se enostavni sladkorji, krajši peptidi in aminokisline vsrkajo v kri ter maščobe v limfo. Da je vsrkanje čim hitrejše, je notranja površina tankega črevesa močno povečana s številnimi gubami in resicami. Iz tankega črevesa se v kri vsrkajo tudi minerali in večina vode. Preostala vsebina črevesja potuje naprej v debelo črevo.
Tanko črevo se začne z dvanajstnikom. Sem vodijo izvodila iz trebušne slinavke, ki izloča sok s prebavnimi encimi, in iz žolčnika, ki skladišči žolč. Žolč razprši maščobe v majhne kapljice, da jih encimi iz trebušne slinavke lahko razgradijo. Encimi iz trebušne slinavke poleg tega nadaljujejo z razgradnjo beljakovin in ogljikovih hidratov. V tankem črevesju poteka vsrkavanje hranil, mineralov in vode. Da je vsrkanje čim hitrejše, je notranja površina tankega črevesa močno povečana s številnimi gubami in resicami. Preostala vsebina črevesja potuje v debelo črevo.
Ali veš?
Avstralec Barry Marshall, profesor klinične mikrobiologije, je leta 1982 odkril, da bakterija Helicobacter pylori povzroča vnetje želodca in razjede. Da bi o tem prepričal kolege, se je namerno okužil s to bakterijo in težave z želodcem so se pojavile že po nekaj dneh. Za dodaten dokaz, da je prav bakterija povzročiteljica težav, je poskrbel tako, da je po štirinajstih dneh začel jemati antibiotike in se pozdravil. Leta 2005 sta skupaj z Robinom Warrenom, avstralskim patologom, prejela Nobelovo nagrado.
Debelo črevo je dolgo meter in pol. Začne se s slepim črevesom in slepičem. Zaključi se z danko in zadnjikom.
Debelo črevo vsrkava preostanek vode in mineralov ter nekatere vitamine. Neprebavljene snovi zadržuje, dokler jih ne iztrebimo. V debelem črevesu so številne koristne bakterije, ki pomagajo pri prebavi.
Debelo črevo se začne s slepim črevesom in slepičem. Zaključi se z danko in zadnjikom.
Debelo črevo vsrkava preostanek vode in mineralov ter nekatere vitamine.
Dejavnost
Izdelaj model ali skiciraj prebavno pot. Označi in predstavi, kje v prebavilih, na kakšen način in do katerih delcev se v posameznem delu prebavil razgradijo posamezne hranilne snovi.
Jetra
Jetra so pomembna žleza, ki sodeluje pri prebavi hrane in številnih drugih funkcijah v našem telesu. Ležijo v trebušni votlini, tik pod pljuči in trebušno prepono. Kri pride do jeter po dveh poteh. Arterija v jetra prinaša kri, bogato s kisikom. Posebna vena pa iz črevesja prinaša kri, bogato s hranilnimi snovmi, ki so se vsrkala v črevesju. Obe žili, ki prinašata kisik in hranilne snovi, sta prek jetrnih kapilar povezani z osrednjo veno, ki odnaša kri proti srcu in naprej proti pljučem.
Jetra so pomembna žleza, ki sodeluje pri prebavi hrane in številnih drugih funkcijah v našem telesu. Ležijo v trebušni votlini, tik pod pljuči in trebušno prepono.
Hkrati iz črevesja po veni do jeter pridejo tudi strupene snovi. Jetra jih razgradijo v snovi, ki so uporabne ali neškodljive. Jetra skladiščijo glikogen, ki je škrobu podoben ogljikov hidrat in predstavlja zalogo energije v telesu. Glikogen v jetrih nastaja iz odvečne glukoze v krvi. Ko pa te v krvi primanjkuje, se glikogen razgrajuje. Tako jetra vzdržujejo razmeroma stalno koncentracijo glukoze v krvi. Pri tem sodelujejo tudi nekateri hormoni. Če zaužijemo preveč sladkorja, ga jetra presnovijo v maščobe, ki potuje po krvi in se nalaga v maščevju. V jetrih nastaja žolč. Iz žolčnika, kjer se zbira, se izliva v dvanajstnik. Jetra prav tako sodelujejo pri razgradnji hemoglobina in skladiščijo železo.
Naloge jeter so razgradnja neuporabnih in škodljivih snovi, nastajanje žolča in skladiščenje glikogena ter železa.
Ali veš?
Žolč je rumenkasto zelene barve zaradi pigmenta bilirubina, ki nastane z razgradnjo hemoglobina iz rdečih krvničk.
Zdrava prehrana
Hrana vsebuje hranilne snovi, ki jih telo potrebuje za življenje. Če je v naši prehrani katerekoli snovi preveč ali premalo, bo to imelo posledice za zdravje, zato je pomembno, da je naša prehrana uravnotežena. Pri tem so nam v pomoč prikazi, kot so zdravi krožnik, prikaz porcij z rokami oz. dlanmi in spodaj prikazana prehranska piramida.
Za zdravje je pomembna uravnotežena prehrana. Pri tem tem nam je lahko v pomoč spodaj prikazana prehranska piramida.
Z zdravim načinom prehranjevanja in z veliko gibanja varujemo svoje zdravje. Zmanjšujemo verjetnost za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, npr. bolezni srca in ožilja, raka in sladkorne bolezni.
Zelo pomembno je, katera škrobna živila uživamo. Bolje je uživati kosmiče, črni ali polnozrnati kruh, kaše in testenine kot beli kruh, krompir in beli riž. Izogibati se moramo prevelikim količinam sladic in dodanim sladkorjem v pijačah. Najboljši je tisti sladkor, ki je v sadju in mleku naravno prisoten. Za žejo je najboljša voda. Preveč dodanega sladkorja povzroča debelost in zobno gnilobo.
Z zdravim načinom prehranjevanja in z veliko gibanja zmanjšujemo verjetnost za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni.
V hrani so tudi neprebavljive snovi, npr. vlaknine, ki urejajo prebavo. Pomanjkanje vlaknin lahko povzroči zaprtje, razdražljivo črevesje in raka debelega črevesa.
Vitaminov in mineralov dobimo dovolj z uravnoteženo in raznoliko prehrano in jih ni treba dodatno vnašati, razen če nam jih predpiše zdravnik. Do pomanjkanja vitaminov lahko pride, če jemo premalo sadja in zelenjave ali če smo bolni.
Vlaknine so neprebavljive snovi, ki urejejo našo prebavo. Pomanjkanje vlaknin lahko povzroči zaprtje, razdražljivo črevesje in raka debelega črevesa.
Vitaminov in mineralov dobimo dovolj z uravnoteženo in raznoliko prehrano.
Če ne jemo mesa ali mlečnih izdelkov, se moramo dobro poučiti o tem, s kakšnimi živili lahko telesu vseeno zagotovimo vse, kar potrebuje.
Bolezni prebavil in jeter
Zobna gniloba ali karies je bolezen zoba, ki nastane, ko bakterije v zobnih oblogah razgrajujejo sladkorje in izdelujejo kisline, ki poškodujejo zobno sklenino. Zato je pomembno, da si zobe redno in pravilno umivamo. Če sta sklenina in zobovina poškodovani, živčni končiči v pulpi zaznavajo bolečino – zobobol. Fluoridi so sestavina zobnih past, ki pomagajo pri preprečevanju kariesa. Fluoridi se vgradijo v sklenino, ki tako postane odpornejša proti kislinam.
Zobna gniloba ali karies je bolezen zoba. Nastane, ko bakterije v zobnih oblogah razgrajujejo sladkorje in izdelujejo kisline, ki poškodujejo zobno sklenino. Zato je pomembno, da si zobe redno in pravilno umivamo.
Drisko ali diarejo lahko povzročijo strupi bolezenskih bakterij, ki preprečijo vsrkavanje vode iz črevesja v kri. Pri človeku slepo črevo in slepič shranjujeta koristne bakterije, ki po preboleni driski nadomestijo bolezenske. Če se slepič vname, ga z operacijo odstranijo.
Drisko ali diarejo lahko povzročijo strupi bolezenskih bakterij.
Zaradi prekomerne telesne mase in debelosti tvegamo, da zbolimo za sladkorno boleznijo, dobimo previsok krvni tlak, zbolimo za boleznimi srca in ožilja, lahko zbolimo tudi za rakom debelega črevesja.
Prekomerna telesna masa in debelost lahko povzročita sladkorno bolezen, visok krvni tlak, bolezni srca in ožilja ter raka debelega črevesja.
Vnetje jeter imenujemo hepatitis. Vnetje je lahko posledica okužbe z različnimi virusi. Pri tej bolezni žolčno barvilo zaradi slabega delovanja jeter zastaja v krvi, zato postanejo bolnikova koža in beločnice rumeni – pojav imenujemo zlatenica. Poznamo več tipov hepatitisa. Z virusom hepatitisa A se lahko okužimo z uživanjem onesnažene vode ali hrane. Virus hepatitisa B se prenaša z vnosom okužene krvi v telo, s tveganimi spolnimi odnosi in z matere na otroka. Hepatitis C pa se prenaša predvsem s krvjo.
Vnetje jeter imenujemo hepatitis. Zaradi slabega delovanja jeter bolnikova koža in beločnice postanejo rumeni – pojav imenujemo zlatenica. Poznamo več tipov hepatitisa.
Pogosta okvara jeter je ciroza, pri kateri vezivno tkivo nadomešča jetrno tkivo.
Če se iz žolča kristalizirajo holesterol in nekatere druge snovi, nastanejo žolčni kamni, ki v žolčniku povzročajo bolečine.
Zastrupitev s hrano ali strupenimi snovmi
Zaradi zaužitja pokvarjenih živil ali snovi, ki so za nas strupene, lahko pride do lažje ali hujše oblike zastrupitve. Gre za motnje in simptome stanja nepravilnega delovanja organskih sistemov v telesu, resnost zastrupitve pa je odvisna od vrste in količine zaužitega strupa. Nujno stanje zastrupljenega se lahko stopnjuje, če strupene snovi ne izločimo ali kako drugače spremenimo njenih lastnosti.
Zelena mušnica (na sliki) je ob zaužitju smrtno strupena.
Zaradi zaužitja pokvarjenih živil ali snovi, ki so za nas strupene, lahko pride do zastrupitve. Resnost zastrupitve je odvisna od vrste in količine zaužitega strupa.
Zelena mušnica (na sliki) je ob zaužitju smrtno strupena.
Prva pomoč: Zastrupitev
Od osebe, ki potrebuje našo pomoč zaradi zaužitja strupene snovi, poskušamo izvedeti, katero snov, koliko in kdaj jo je zaužila (pokvarjena hrana, gobe, strupene snovi, prevelika količina alkohola …). Če oseba bruha, ji nudimo pomoč. Na vrat ji lahko položimo hladen obkladek. Pri hujših oblikah zastrupitve je zelo pomembno, da prizadeta oseba pride čim prej v bolnišnico.
Alkohol
Alkohol deluje opojno, povzroča zasvojenost in ima škodljive učinke, še posebej pri otrocih, mladostnikih in nosečnicah. Prekomerno pitje povzroča bolezni jeter, raka in večjo verjetnost za poškodbo ali prometno nesrečo.
Alkohol deluje opojno in povzroča zasvojenost. Še posebej je škodljiv za otroke, mladostnike in nosečnice. Povzroča bolezni jetr, raka in večjo verjetnost za poškodbo ali prometno nesrečo.
Motnje hranjenja
Kadar se nam zgodi, da z načinom hranjenja rešujemo svoje čustvene stiske, to imenujemo
motnje hranjenja. Anoreksija je bolezen, pri kateri želimo z zmanjševanjem vnosa hrane nadzirati svoje življenje. Ljudje z anoreksijo skušajo s stradanjem zmanjšati telesno maso daleč pod normalno. Bulimija je bolezen, pri kateri imamo obdobja prenajedanja, ki mu sledi izzvano bruhanje. Osebe z bulimijo imajo le redko prenizko telesno maso. Čeprav je pri bulimiji v ospredju strah pred debelostjo, je v resnici posledica čustvenih težav. Kompulzivno prenajedanje pa je motnja, ko izgubimo nadzor nad vnosom nekaterih živil, npr. čokolade. Drugače kot pri bulimiji po prenajedanju ne sledijo ukrepi za zmanjševanje telesne mase. Kompulzivno prenajedanje je najpogostejša motnja hranjenja, ki ima pogosto za posledico preveliko telesno maso oz. debelost.
Kadar z načinom hranjenja rešujemo čustvene stiske, to imenujemo motnje hranjenja. Anoreksija je bolezen, pri kateri želimo z zmanjševanjem vnosa hrane nadzirati svoje življenje. Bulimija je bolezen, pri kateri imamo obdobja prenajedanja, ki mu sledi izzvano bruhanje. Kompulzivno prenajedanje pa je motnja, ko izgubimo nadzor nad vnosom nekaterih živil. Pogosto ima za posledico preveliko telesno maso oz. debelost.
V Sloveniji ima petina deklet in četrtina fantov v starosti od 6 do 19 let telesno maso večjo od priporočene. Tudi prenizka telesna masa ni ustrezna za razvoj otroka. V Sloveniji je 6 % fantov in 9 % deklet podhranjenih. Pomembno je, da nas pri prehranjevanju vodi predvsem skrb za zdravje.
Penizka ali previsoka telesna masa ni ustrezna za razvoj otroka.
