Domače in prevzete besede
Označene dele pojasni s svojimi besedami. Napiši v zvezek.
a) Kamorkoli pridemo, nas otroci gledajo z velikimi očmi.
To pomeni, ...
b) Otrokom dovolijo, da poskusijo, kako je v njihovih čevljih.
To pomeni, ...
c) Oblikujemo skupino, ki ni povezana le po Facebooku, temveč tudi v živo.
To pomeni, ...
č) To nam je dalo krila. No, krila smo imeli že prej, to nam je dalo veter v krila.
To pomeni, ...
Če je tvoj prvi oz. materni jezik kateri drug od tistih, navedenih na prejšnji strani, povej sošolcem, kako se besedam, ki so v preglednicah, reče v tvojem jeziku in kako se napišejo.
DOMAČE IN PREVZETE BESEDE
V slovenščini uporabljamo besede, ki so nastale iz stare slovenščine (npr. človek) ali so tvorjene iz drugih slovenskih besed (npr. odrski iz oder). To so domače besede.
Imamo tudi besede, ki smo jih prevzeli iz drugih jezikov: v preteklosti iz latinščine in nemščine (npr. minuta), v sodobnosti največkrat iz angleščine (npr. film). To so prevzete besede. Besede prevzemamo za poimenovanje novih predmetov ali pojmov. Razvoj znanosti in tehnologije spodbuja prevzemanje besed.
V slovenščini se nekatere besede pojavljajo tako v domači kot v prevzeti obliki. V skrbi za knjižni jezik dajemo prednost domačim besedam. Včasih v neki stroki zaradi natančnosti izražanja uporabljamo prevzete besede (npr. stetoskop namesto zdravniška slušalka).
OBČNA IMENA
Kadar v slovenščino prevzamemo poimenovanje novih izdelkov ali pojmov (tj. občna imena), jih lahko zapisujemo poslovenjeno. Za nekatere izraze v besedilih zasledimo oba zapisa, poslovenjenega in tujega (npr. šov in show, pica in pizza, skejt in skate). Vedno pa v izvirnem jeziku zapisujemo glasbene izraze (npr. allegro, vivace) in imena vozil (npr. hyundai, citroën).
ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA
Imena celin in držav pišemo poslovenjeno (npr. Evropa, Avstrija), imena mest pa večinoma izvirno (npr. Salzburg, Genova). Vendar se tudi imena nekaterih tujih mest zapisujejo poslovenjeno (npr. Dunaj, Rim, Budimpešta, Bruselj). Gre predvsem za tista mesta, ki se zaradi kulturnih, zgodovinskih ali političnih vzrokov pogosteje pojavljajo v slovenskih zapisih.
V razredu se pogovorite, kje v Sloveniji in kje v zamejstvu so zemljepisna imena na javnih tablah v dveh jezikih ter kakšen status ima posamezni jezik na določenem območju.
STVARNA LASTNA IMENA
Nekatera stvarna lastna imena prevajamo v slovenščino, drugih pa ne.
Običajno v slovenščino prevajamo imena znanih umetniških stvaritev, kot so naslovi:
V slovenščino ne prevajamo:
Nekatera imena mednarodnih organizacij in ustanov prevajamo (npr. Rdeči križ, Zdravniki brez meja), drugih pa ne (npr. Greenpeace, FIFA).
V zvezek napiši po tri stvarna lastna imena, ki jih srečuješ v svojem življenju in jih ne prevajamo v slovenščino:
OSEBNA LASTNA IMENA
Osebnih imen ne slovenimo. Izjema so le nekatere pomembne zgodovinske osebnosti (npr. Aristotel, Jezus Kristus, Julij Cezar, Krištof Kolumb, Marija Terezija, Jožef II.).
Slogovno zaznamovane in slogovno nezaznamovane besede
SLOGOVNO ZAZNAMOVANE IN SLOGOVNO NEZAZNAMOVANE BESEDE
Besede, ki jih uporabljamo v vseh okoliščinah oz. v vseh besedilih, so slogovno nezaznamovane. Besede, ki jih lahko uporabljamo le v določenih okoliščinah oz. besedilih, pa so slogovno zaznamovane. Zaznamovane so lahko čustveno (npr. muzejček, stari), pokrajinsko (npr. kva, ejga, čao), časovno (npr. davi, dasiravno), starostno (npr. kul, mega).
V berilu, na spletu ali v knjižnici poišči besedilo Mačkova očeta Janka Kersnika in ga preberi. Izpiši nekaj zaznamovanih besed in presodi, kako so zaznamovane. Poišči jim slogovno nezaznamovane sopomenke.
Napiši krajši besedili o športnem, kulturnem ali naravoslovnem dnevu. Eno naj vsebuje le nezaznamovane besede, drugo pa tudi zaznamovane. Besedila si s sošolci izmenjajte in drug drugemu označite zaznamovane besede.
Sleng
Na spletni strani www.fran.si preveri, ali se katera od besed frend, dbest, ful in lajf pojavi v katerem drugem slovarju oz. priročniku.
SLENG
Jezik, ki ga uporabljajo pripadniki istih starostnih skupin, imenujemo sleng. Najbolj znan je mladostniški sleng, ki vsebuje veliko prevzetih besed iz angleščine, pa tudi iz drugih tujih jezikov.
Sleng se spreminja, kar pomeni, da slengovski izrazi hitro zastarajo in se zamenjajo z novimi. Nekateri slengovski izrazi se obdržijo skozi več generacij in tako postanejo del vsakdanjega, pogovornega jezika. Sleng se lahko meša s pokrajinskim pogovornim jezikom ali z narečjem.
Sleng se uporablja v vsakdanjih neuradnih pogovorih z vrstniki, piše pa se v spletnih klepetalnicah, zasebnih e-pismih, SMS-sporočilih ipd. Slengovski izrazi so slogovno zaznamovane besede, zato jih ne moremo uporabljati v vseh okoliščinah.
S sošolcem/sošolko napišita čim več slengovskih besed za šolske predmete in ocene. Napišita tudi knjižne različice. Desno preglednico prerišita v zvezek in jo dopolnita.
Sestavi slovarček slengovskih izrazov, za katere meniš, da jih starejše generacije ne razumejo. Preveri, ali učitelj/učiteljica slovenščine razume vse besede s tvojega seznama. Slovarček napiši v zvezek.
NEBESEDNI ELEMENTI SLENGA
Del slenga pri sporazumevanju na spletu ali prek telefona so tudi kratice (npr. FSM, ki pomeni fajn se mej). Nekaj jih izhaja iz angleščine (npr. LOL, ki pomeni Laughing Out Loud). Poleg kratic se pogosto uporabljajo tudi skrajšane besede (npr. mata za matematiko), kombinacija besed in števil (npr. mi2 za midva, midve) ter različni razpoloženjski simboli (npr. 😞).
Med učenci na vaši šoli opravi anonimno anketo o rabi slengovskih izrazov. Vsak naj ti pove oz. napiše tri izraze, ki jih najpogosteje uporablja. Rezultate ankete predstavi nebesedno (z vrstičnim, s stolpčnim ali tortnim prikazom).
