Razmišljamo in se pogovarjamo
Oglej si fotografiji na kartici. Koga vidiš in kaj te osebe počnejo, kje so, kako so oblečene, kako se gibljejo, katere športne rekvizite imajo?
Preberi naslov izhodiščnega besedila. Kaj misliš, zakaj je v njem vprašanje Kaj leti po zraku?
Na spletu si oglej kakšen posnetek skupine Dunking Devils. Kako se počutiš, ko opazuješ akrobate? Kakšna mora biti po tvojem mnenju oseba, da lahko izvaja takšne akrobacije?
Razišči, kaj pomeni ime skupine Dunking Devils. Poskusi ga prevesti v slovenščino.
Beremo in raziskujemo
KAJ LETI PO ZRAKU? DUNKING DEVILS.
Pred dobrim desetletjem je v Ljubljani nastala akrobatska skupina, ki zdaj dosega uspehe po vsem svetu.
Za fante akrobatske skupine Dunking Devils obstaja le ena prava smer. Navzgor. Ko človek gleda njihove nastope, ugotovi, da mislijo dobesedno. Ob njihovi vratolomnosti v zraku gledalcu zastane dih. Gotovo se je to zgodilo tudi kateremu izmed dvajsetih milijonov obiskovalcev spleta (na petih Facebookovih straneh in treh kanalih YouTube), ki so kliknili na posnetek njihovega zadnjega podviga Visoko nad gladino Save.
Skupina navdušuje občinstvo že skoraj desetletje. Zaupajo jim globalna podjetja, veliki voditelji, starši, mladostniki in otroci z vsega sveta. Nastopili so več kot tisočkrat v 35 državah sveta, osvojili so že vse celine. S svojim delovanjem ne razvijajo le vrhunskih športnikov, temveč „odgovorne in izobražene ljudi”, kot pravijo. „Mlade vodimo z zgledom. Nastopamo z užitkom in s strastjo.”
Leta 2004 se je skupina prijateljev, željnih adrenalina, zabave in atraktivnosti, odločila zaživeti skupno strast in svoje znanje pokazati svetu. „Kljub težkim začetkom in mnogim oviram nismo nikoli obupali, a kar nekaj časa je trajalo, da smo si upali nastopiti v javnosti. Takrat smo bili res še mulci. Mame nas niso nikdar stoodstotno podpirale, seveda izključno zaradi skrbi, sicer pa so starši ves čas verjeli v nas in nam privoščili, da počnemo nekaj, v čemer uživamo,” pripomni Domen Rozman, eden od ustanoviteljev skupine. „Vedno smo imeli odprta vrata za nove člane in skozi leta so se nam pridružili akrobati iz vse Slovenije. Pred tremi leti smo odprli svoj športni center, Dunking Devils akademijo, kjer smo izkušnje prenesli že na stotine mladih. Verjamemo, da sta večni napredek in prepričanje, da je uspeh odvisen le od nas samih, ključ do srečnega življenja. Prav to prepričanje si želimo razširiti med ljudi.”
Očitno imajo talent
Naslednji ključ do uspeha se skriva v ekipnem delu. Vezi, ki se pletejo med člani skupine, temeljijo na zaupanju in iskrenosti. Športno predznanje sploh ni pogoj za sodelovanje. „Noben posameznik ni športni presežek. Ne morete si predstavljati, koliko vaje je za tem, kolikokrat vmes se nam stvari ponesrečijo, a na koncu se vsi poberemo in skupaj naredimo nekaj vrhunskega,” poudari Domen. Pri iskanju vrhunskega se verjetno ni vedno mogoče izogniti poškodbam – ali pač? „Bi šlo, če bi se popolnoma odpovedali športnim dejavnostim, česar pa za nobeno ceno nismo pripravljeni storiti,” duhovito pripomni Maks Veselko, eden od članov profesionalne zasedbe Dunking Devils. „Naredimo vse, da bi bilo poškodb čim manj, ogromno treniramo, vsaj štirikrat na teden, pred nastopi, turnejami, snemanji celo po osemkrat, poskrbimo za varne rekvizite, a tu pa tam tudi to ni dovolj. Nič ne rečem, včasih si res utrujen, a ko stvar delaš s srcem, ni težko tudi po trikrat na dan priti na trening.”
Nastopili so v oddaji Slovenija ima talent na komercialni televiziji in vsa Slovenija se je na lastne oči prepričala, da stvari jemljejo skrajno resno. „O, ravno danes bo na britanski televiziji šov talentov, v katerem nastopamo,” se pohvali Marko Knafelc, prav tako profesionalec v skupini, Domen pa ga dopolni: „Saj ni nič takega, bili smo tudi že del nemških talentov, italijanskih, avstrijskih – očitno imamo res talent, hahaha. Očitno želimo sami sebi dokazati, da za to, kar počnemo, res potrebuješ talent.”
Čeprav v tujini obstajajo podobne akrobatske skupine, Dunking Devils na gostovanja prinesejo nekaj, česar ljudje še niso videli. „Naši nastopi imajo dobro domišljeno koreografijo, akcijo, kar je prilagojeno tipu dogodka. Če, denimo, nastopamo v nemškem nočnem klubu, bo šov drugačen, kot če nastopamo v italijanskem zabaviščnem parku za otroke,” pove Domen. „Pripravili smo 90-minutni program, ki ga lahko pokažemo v Sloveniji, Kolumbiji ali Ekvadorju. Ljudem nas tako ni treba spremljati le po računalniku ali televiziji. Vse neumnosti, ki smo jih doslej sproducirali na različnih odrih, smo zapakirali v en paket. Naše fizične zmožnosti so včasih omejene, domišljija nikoli, hahaha.”
Medtem ko smo ustanovitvene člane Dunking Devils za klepet zvlekli iz telovadnice na njihovi akademiji, je v njej ob glasbi potekal trening mlajših članov. Celo sedemletniki so bili vmes in kar nekaj deklet. Očitno imajo zelo zagnan podmladek. „Upam, da smo jim za zgled, bolj v tistih dobrih stvareh, ne toliko v nevarnih neumnostih,” je spet hudomušen Maks. „Kamorkoli pridemo, nas otroci gledajo z velikimi očmi. Vmes zelo malo dihajo. Na koncu jim dovolimo, da poskusijo, kako je v naših čevljih, seveda med podvigom skrbno pazimo nanje. Tisti, ki prihajajo na našo akademijo, pa imajo pozorne mentorje. Ko najstniki pogledajo nazaj, kaj so s trudom dosegli, so zelo zadovoljni. Nanje prenašamo svoje vrednote in tako oblikujemo skupino, ki ni povezana le po Facebooku, temveč tudi v živo.”
Niso dobri košarkarji
Ker je osnova vseh vratolomnih podvigov akrobatske skupine zabijanje košev, jih ljudje pogosto povezujejo s košarko, a Marko je šegavo iskren: „Moram vas razočarati, nismo dobri košarkarji. Ker si to težko priznamo, se gremo pač svoje igrice, hahaha. Premajhni smo, veste, pa smo si rekli, zakaj si ne bi pomagali s trampolinom. Potem smo razmišljali, zakaj bi se sploh mučili brez njega. Nad košarko smo obupali in se posvetili akrobacijam. Tudi Uroš, na primer, se je preizkusil v košarki, no, potem pa je pristal med akrobati.” Uroš Hrovat, ki se je med pogovorom pridružil omizju, je eden od starost Dunking Devils, ki se rad spominja začetkov: „Ničesar nismo imeli. Par kanvasov, ki smo jih privezovali kar na avtomobilske prtljažnike, pogosto jih je bilo treba variti, strgane ponjave smo šivali kar na šivalnem stroju Domnove mame. Nismo imeli blazin, le nekakšne pene, trenirali pa smo v tako mrzlih dvoranah, da se je videla izdihana sapa. Kdor je prejemal štipendijo, je vso zapravil za najem telovadnic, a imeli smo se noro dobro. Ko pogledam nazaj in vidim napredek, sem zelo ponosen.”
Danes zanje ni več državnih, kontinentalnih, višinskih, medijskih ali kakšnih drugih meja. Spustili so se celo v produkcijo spletnih filmčkov. Zadnjega smo omenili že v uvodu. Ko so spremljali odziv gledalcev, je celo devilsom vzelo dih. „Nismo pričakovali, da ga bo v desetih dneh kliknilo 20 milijonov ljudi, na koncu bomo gotovo prišli do 30 milijonov. To je veliko,” ugotovi Domen in doda: „To nam je dalo krila. No, krila smo imeli že prej, to nam je dalo veter v krila, hahaha. Če povem po pravici, se teže uspeha še ne zavedamo dobro.”
Helena Peternel Pečauer
(Prirejeno po: Nedelo, 14. 5. 2016.)
Slovarček
globalno podjetje – podjetje, ki deluje na več različnih svetovnih trgih
adrenalin – počutje, ki ga človek doživlja, kadar počne kaj vznemirljivega in se mu pri tem izloča hormon adrenalin
koreografija – načrtovanje gibanja nastopajočih oseb, npr. pri plesu
starosta – najstarejši, najvplivnejši v skupini
kanvas – prožna ponjava, telovadno orodje za skakanje; trampolin
Kaj je po mnenju skupine Dunking Devils ključ do srečnega življenja?
Večni napredek in prepričanje, da je uspeh odvisen le od nas samih.
Dobro, da si fantje zaradi vratolomnosti ne zlomijo vratu!
4. Odgovori.
Kako starejši akrobati vodijo mlade športnike?
Z zgledom.
Katero predznanje ali talent moraš imeti, če želiš sodelovati v akrobatski skupini?
Nobenega.
Zakaj skupina v različnih državah nastopa v oddajah, v katerih iščejo mlade talente?
Ker sami sebi želijo dokazati, da za to, kar počnejo, res potrebujejo talent.
Koliko so stari najmlajši otroci, ki trenirajo na njihovi akademiji? Kdo skrbi zanje?
Sedem let. Pozorni mentorji.
V kakšnih pogojih so trenirali na začetku?
Na začetku niso imeli skoraj ničesar, samo par kanvasov.
Kaj Domen Rozman pravi o podpori staršev?
Mame jih zaradi skrbi niso nikdar stoodstotno podpirale, drugače pa so starši ves čas verjeli vanje in jim privoščili, da počnejo nekaj, v čemer uživajo.
Koliko časa porabijo akrobati za trening?
Trenirajo vsaj štirikrat na teden, pred nastopi pa celo osemkrat.
S katerim namenom prilagajajo program svojega nastopa?
Da na gostovanje prinesejo nekaj, česar ljudje še niso videli. Nastop prilagodijo tipu dogodka.
Kako komentirajo svojo povezanost s košarko?
Pravijo, da niso dobri košarkarji, saj so premajhni. Ker so obupali nad košarko, so se posvetili akrobacijam.
Kaj pravijo o uspehu svoje skupine?
Vzelo jim je dih, teže uspeha pa se še ne zavedajo.
Oglej si zanimiva posnetka o skupini Dunking Devils in o gimnastiki.
5. Oglej si podčrtane dele in za vsakega izberi razlago, ki najbolje pojasnjuje pomen.
V prvem odstavku piše, da ob vratolomnosti teh fantov gledalcu zastane dih.
Maks je dejal, da če stvar delaš s srcem, ni težko tudi po trikrat na dan priti na trening.
Maks Veselko je izjavil, da se člani skupine za nobeno ceno niso pripravljeni odpovedati športnim dejavnostim, da bi se izognili poškodbam.
Vsa Slovenija se je na lastne oči prepričala, da člani skupine stvari jemljejo skrajno resno.
6. Označene dele pojasni s svojimi besedami. Napiši v zvezek.
a) Kamorkoli pridemo, nas otroci gledajo z velikimi očmi.
To pomeni, ...
b) Otrokom dovolijo, da poskusijo, kako je v njihovih čevljih.
To pomeni, ...
c) Oblikujemo skupino, ki ni povezana le po Facebooku, temveč tudi v živo.
To pomeni, ...
č) To nam je dalo krila. No, krila smo imeli že prej, to nam je dalo veter v krila.
To pomeni, ...
Npr.:
a) da gledajo z začudenjem in občudovanjem.
b) da lahko otroci tudi sami poskusijo izvesti kakšno akrobacijo.
c) da se srečujejo, prirejajo srečanja.
č) da jim je dalo zagona in jih je spodbudilo k nadaljevanju njihovega početja.
Če je tvoj prvi oz. materni jezik kateri drug od zgoraj navedenih, povej sošolcem, kako se besedam, ki so v preglednicah, reče v tvojem jeziku in kako se napišejo.
Katere besede so po tvojem mnenju mednarodne?
Domače in prevzete besede
V slovenščini uporabljamo besede, ki so nastale iz stare slovenščine (npr. človek) ali so tvorjene iz drugih slovenskih besed (npr. odrski iz oder). To so domače besede.
Imamo tudi besede, ki smo jih prevzeli iz drugih jezikov: v preteklosti iz latinščine in nemščine (npr. minuta), v sodobnosti največkrat iz angleščine (npr. film). To so prevzete besede. Besede prevzemamo za poimenovanje novih predmetov ali pojmov. Razvoj znanosti in tehnologije spodbuja prevzemanje besed.
V slovenščini se nekatere besede pojavljajo tako v domači kot v prevzeti obliki. V skrbi za knjižni jezik dajemo prednost domačim besedam. Včasih v neki stroki zaradi natančnosti izražanja uporabljamo prevzete besede (npr. stetoskop namesto zdravniška slušalka).
9. Prevzetim besedam poišči vsaj eno besedo iz iste besedne družine.
akrobat
akrobacija
medij
medijsko
avtomobil
avtomobilist
producent
producirati
klik
klikniti,
kliker
trenirati
trener, trenerjev
kontinent
kontinentalen
center
centralni, centrala
Akrobati objavljajo posnetke na treh kanalih. Ali bi lahko rekli, da jih objavljajo na treh jarkih?
Seveda ne. Besedi sta sopomenki samo, kadar govorimo o ozkih luknjah v tleh.
Občna imena
Kadar v slovenščino prevzamemo poimenovanje novih izdelkov ali pojmov (tj. občna imena), jih lahko zapisujemo poslovenjeno. Za nekatere izraze v besedilih zasledimo oba zapisa, poslovenjenega in tujega (npr. šov in show, pica in pizza, skejt in skate). Vedno pa v izvirnem jeziku zapisujemo glasbene izraze (npr. allegro, vivace) in imena vozil (npr. hyundai, citroën).
13. Napiši poslovenjeno. Pomagaš si lahko s SSKJ oz. SP. Pomene besed, ki jih ne razumeš, preveri na spletni strani www.fran.si.
Zemljepisna lastna imena
Imena celin in držav pišemo poslovenjeno (npr. Evropa, Avstrija), imena mest pa večinoma izvirno (npr. Salzburg, Genova). Vendar se tudi imena nekaterih tujih mest zapisujejo poslovenjeno (npr. Dunaj, Rim, Budimpešta, Bruselj). Gre predvsem za tista mesta, ki se zaradi kulturnih, zgodovinskih ali političnih vzrokov pogosteje pojavljajo v slovenskih zapisih.
18. Dopolni preglednici z imeni evropskih držav in mest. Pomagaj si s Slovenskim pravopisom ali spletom.
Katera od zgornjih imen mest pišemo v slovenščini enako kot v izvirnem jeziku? Pomagaj si s spletom.
Valletta, Berlin, Amsterdam, London, Helsinki, Zagreb, Ljubljana, Dublin, Madrid, Stockholm, Riga.
19. Oglej si fotografije. Kaj opaziš?
Na nekaterih tablah je na prvem mestu slovenski jezik, na nekaterih pa tuji. Razmisli, zakaj.
Na zgornjih dveh tablah je na prvem mestu slovenski jezik. Ti dve tabli stojita na dvojezičnih območjih v Sloveniji. Na ostalih treh tablah je na prvem mestu tuji jezik. Te table stojijo na dvojezičnih območjih v slovenskem zamejstvu.
V razredu se pogovorite, kje v Sloveniji in kje v zamejstvu so zemljepisna imena na javnih tablah v dveh jezikih ter kakšen status ima posamezni jezik na določenem območju.
20. Oglej si fotografijo in razmisli.
Ali ima angleščina v Sloveniji tudi status uradnega jezika? Pojasni, zakaj oz. čemu so napisi na nekaterih tablah v Sloveniji v slovenščini in angleščini.
Napisi so v slovenščini in angleščini predvsem zaradi tujih turistov.
Stvarna lastna imena
Nekatera stvarna lastna imena prevajamo v slovenščino, drugih pa ne.
Običajno v slovenščino prevajamo imena znanih umetniških stvaritev, kot so naslovi:
- knjig (npr. Kamen modrosti),
- filmov in serij (npr. Gospodar prstanov, Igra prestolov),
- slik (npr. Mona Liza),
- kipov in arhitekturnih stvaritev (npr. Kip svobode, Slavolok zmage),
- klasičnih glasbenih in baletnih del (npr. Poročna koračnica, Labodje jezero).
V slovenščino ne prevajamo:
- imen podjetij in blagovnih znamk (npr. Microsoft, Microsoft Office),
- imen družabnih omrežij (npr. Snapchat),
- popularnih pesmi (npr. Mamma Mia, Yesterday),
- naslovov časopisov (npr. National Geographic),
- imen vozil (npr. Hyundai),
- glasbenih izrazov (npr. allegro).
Nekatera imena mednarodnih organizacij in ustanov prevajamo (npr. Rdeči križ, Zdravniki brez meja), drugih pa ne (npr. Greenpeace, FIFA).
22. V zvezek napiši po tri stvarna lastna imena, ki jih srečuješ v svojem življenju in jih ne prevajamo v slovenščino:
- naslov skladbe
- ime podjetja
- ime avtomobila
- ime družabnega omrežja ali aplikacije
- ime glasbene ali športne skupine
23. Razmisli, zakaj so si člani skupine Dunking Devils nadeli angleško ime. Zakaj si nekatere slovenske glasbene skupine izberejo tuja imena? Ali bi ti za svojo skupino izbral/-a tuje ime? Zakaj da oz. ne?
Osebna lastna imena
Osebnih imen ne slovenimo. Izjema so le nekatere pomembne zgodovinske osebnosti (npr. Aristotel, Jezus Kristus, Julij Cezar, Krištof Kolumb, Marija Terezija, Jožef II.).
24. Najprej zaznamuj imena in priimke, ki jih pišemo izvirno, nato pa tista, ki jih slovenimo.
V srbščini se tuja imena zapisujejo tako, kot se izgovorijo, npr. Anđelina Džoli, Njujork.
25. Tvori besede z navedenimi začetki, kot kaže primer. Razmisli, kaj pomenijo začetki besed.
KILO → kilogram, kilometer, kilobajt, kilovat, kilokalorija
a) MIKRO
mikroklima, mikrosekunda, mikrosvet (nanaša se na majhen)
b) MAKRO
makrodružba, makroekonomija, makrohranila (nanaša se na velik)
č) MEGA
megacenter, megazvezda, megazabava (nanaša se na milijon)
c) GIGA
gigameter, gigabajt, gigatron (nanaša se na milijardo)
d) MONO
monokomedija, monodrama, monokislinski (nanaša se na število ena)