Vijačne zveze

Vijačne zveze

Vijačne zveze so zagotovo eden izmed najpogosteje uporabljenih strojnih spojev. Osnova vsake vijačne zveze je vijačnica, krivulja, ki jo dobimo pri ovitju poševne premice okoli oblike valja z osnovnim premerom d2.

Smer ovijanja je lahko v levo (navijanje v nasprotni smeri urinega kazalca) ali desno (navijanje v smeri urinega kazalca), tako dobimo levo in desno vijačnico ter vijak. 

Nastanek vijačnice

P _ razdalja med dvema, v osni smeri enako ležečima točkama
d2 _ imenski premer navoja
α _ kot vzpona vijačnice

Vrste navojev

Poznamo več delitev navojev.

Glede na smer ovijanja poznamo levi in desni navoj.

Če se po valju nastanka vijačnice giblje več vijačnic, ločimo:

*enostopenjski navoj, *dvostopenjski navoj ali *večstopenjski navoj.

Vrste navojev

Navoj, ki se vije po zunanji steni valja vijačnice, se imenuje zunanji navoj, navoj, ki se giblje po notranji stani valja, je notranji navoj.

Ko se po vijačnici giba določen geometrijski lik, dobimo različne vrste navojev, ki jih delimo na ploščate in trikotne.

Interaktivni nalogi

Metrski navoj

Metrski navoj dobimo, če po valju ovijamo profil enakostraničnega trikotnika, ki ima kot 60°.

Normalni navoji so standardizirani po SIST ISO 724, fini po DIN13, standardizacijo risanja pa opredeljuje standard SIST ISO 6410. V standardih je zapisana osnovna in detajlna oblika navoja, npr. pri metrskem navoju lahko na podlagi koraka navoja določimo teoretično in nosilno globino navoja.

[latex]H=\frac{\sqrt[]{2}}{2}\cdot P=0.866025\cdot P[/latex] teoretična globina navoja

[latex]H_1=\frac{5}{8}\cdot H=0.541266\cdot P[/latex] nosilna globina navoja

 

Ko preračunamo vse parametre, lahko določimo točen profil metrskega navoja.

Ostali navoji

Označevanje standardiziranih navojev

Označevanje navojev je pomembno pri izdelavi tehnične in pravzaprav katere koli dokumentacije – to izvedemo, da pripišemo ustrezni standard navoja – tako ločimo med seboj različne vrste navojev, zraven pa podamo tudi različne karakteristične velikosti posamezne vrste navoja.

 
  • Metrski navoji so označeni glede na to, ali gre za droben ali normalen navoj, ter glede na njihove lastnosti. Metrski navoji so podani v treh prioritetnih vrstah – prvotno uporabljamo navoje imenskih premerov 1. prioritetne vrste (npr. navoj M2), v posebnih primerih druge prioritetne vrste (predstavnik je navoj M2.2), navoje 3. prioritetne vrste pa le izjemoma (M7).

  • Normalne metrske navoje označujemo s standardom SIST ISO 724, črko M ter imenskim premerom navoja, npr. SIST ISO 724 M80, pri drobnih merskih navojih pa poleg standarda in imenskega premera navoja dodamo tudi korak navoja, npr. DIN 13 M24 x 1.5.

  • Cevne navoje označujemo s standardom SIST ISO 228, črko G in imenskim primerom v enotah col in ne v mm kot pri metrskih navojih, npr. SIST ISO 228 G ½´´.

  • Trapezni navoji so prav tako označeni s standardom SIST ISO 2902, z oznako Tr, njihovim imenskim premerom in korakom navoja, npr. SIST ISO 2902 Tr 20 x 4.

  • Žagaste navoje označujemo s standardom DIN 513, oznako S, imenskim premerom in korakom navoja, npr. DIN 513 S70 x 10.

  • Obli navoji so izdelani po standardu DIN 405, označimo jih z oznako Rd ter prav tako imenskim premerom navoja in korakom navoja P, npr. DIN 405 Rd 44 x 7.

 

Označevanje standardiziranih navojev

Ni pogosto, da pri splošni uporabi zapisujemo tudi toleranco izdelave samega navoja, vendar jo je vseeno vredno omeniti, saj je pomembna pri sami izbiri vijakov, zapisana pa je na dokumentaciji samega vijaka.

Pri določanju toleranc za navoje uporabljamo samo določena tolerančna polja, npr. pri zunanjih navojih uporabljamo tolerančna polja e, g, h, k in p, pri notranjih navojih pa zgolj G in H. Pri tem so:

  • tolerančna polja e, g, G uporabljena pri navojih, na katere bo nanesena zaščitna prevleka (pocinkani, kadmirani navoji),
  • tolerančno polje e je pri tem primerno samo za navoje s korakom, večjim od 0,5 mm.


Prav tako so določene tolerančne stopnje vijakov:

  • pri zunanjih navojih uporabljamo tolerančne stopnje 4, 6 in 8,
  • pri notranjih navojih pa poleg že omenjenih tudi tolerančni stopnji 5 in 7.

 

Ponovimo
  1. Kaj so vijačne zveze?
  2. Naštej in opiši vrste navojev.
  3. Kaj veš o metrskem navoju?
  4. Zakaj je pomembno označevanje navojev po standardu?

Vijačne zveze

Vijačne zveze so zagotovo eden izmed najpogosteje uporabljenih strojnih spojev. Osnova vsake vijačne zveze je vijačnica.

Vijačnica

Vijačnica je krivulja, ki jo dobimo pri ovitju poševne premice okoli valja z osnovnim premerom d2.

Med dvema točkama dobimo en zavoj. Smer ovijanja je lahko v levo (navijanje v nasprotni smeri urinega kazalca) ali desno (navijanje v smeri urinega kazalca), tako dobimo levo in desno vijačnico.

[latex]\tan \alpha=\frac{P}{\pi\cdot d_2}\rightarrow\alpha=\enspace \arctan \frac{P}{\pi\cdot d_2}[/latex]

Vrste navojev

Metrični in ostali profili navojev, označevanje standardnih navojev, tolerance in risanje notranjih navojev.

Vrste vijakov

Poznamo več vrst vijakov, odvisno od področja uporabe, glede na vrsto in uporabo vijaka pa imamo veliko število različnih konstrukcijskih rešitev.

Matice

Tudi pri maticah poznamo različne konstrukcijske rešitve glede na namen uporabe.

Osnove preračuna vijačnih zvez

Preračuni prednapete vijačne zveze

Material za vijake in matice

Najpogostejši materiali za izdelavo elementov z navoji so jekla različnih kakovosti.

Podložke

Podložke so prav tako sestavni deli vijačnih zvez, ki se uporabljajo v različne namene.