Prve civilizacije
KLJUČNE BESEDE:
• civilizacija
• rodovitni polmesec
• namakalno poljedelstvo
• razslojena družba
• vladar
• visoki uradniki
• pisarji
Prve civilizacije - čas in prostor
Civilizacija je razvita in organizirana družba.
Prva civilizacije v zgodovini človeštva so se v sredini 4. tisočletja pr. Kr./pr. n. š. razvile v južnem delu Mezopotamije (na jugu današnjega Iraka), v osrednji in južni Turčiji ter Egiptu. Kljub gorovjem med njimi so med civilizacijami na Vzhodu obstajali trgovski stiki, ki so omogočali tudi prenos idej in znanja.
ZANIMIVO
Ime Mezopotamija izhaja iz starogrškega poimenovanja Mesopotamía in pomeni »dežela med dvema rekama« ali medrečje.
Nastanek prvih civilizacij je bil povezan z naravnimi in gospodarskimi dejavniki. Prve civilizacije so nastale ob rekah in na območjih. primernih za kmetijstvo.
Reke so bile zelo pomembne. S poplavljanjem so povečale rodovitnost prsti in s tem večji pridelek ter tako omogočile razvoj in napredek kmetijstva. Poleg tega so dajale svežo vodo (za pitje, pripravo hrane, čiščenje …), omogočale prevoz ljudi in tovora z ladjami (bile so glavne prometne žile) in dajale hrano (ribištvo).
Namakalno poljedelstvo
V Mezopotamiji in Egiptu je prevladovalo puščavsko podnebje, ki ni bilo primerno za poljedelstvo. Izjema so bila območja med rekami Nil, Evfrat in Tigris, ki jih imenujemo tudi rodovitni polmesec. Tu so reke vsako leto poplavile širšo okolico in za seboj pustile rodovitno blato. Odvečno vodo v času poplav so preusmerili v kanale in jo uporabili za namakanje polj v sušnem času. To obliko poljedelstva imenujmo namakalno poljedelstvo.
Gradnja in vzdrževanje namakalnega poljedelstva ste zahtevali organizirano in vodeno delo, kar je vplivalo na družbo in vlogo vladarja.
ZANIMIVO
Namakalno poljedelstvo so poznali tudi v južni in jugovzhodni Aziji (Indiji, Vietnamu), Ameriki ter na Kitajskem.
Družba prvih civilizacij
Za prve civilizacije je bila značilna razslojena družba. Obstajalo je več slojev, ki so se med seboj razlikovali po premoženju, pravicah, vlogi in položaju v družbi. Na vrhu je bil vladar s svojo družino, zatem pa so sledile ostale skupine.
»V času poplav (julij─oktober) se polj ni obdelovalo. Mnogi kmetje so takrat delali na faraonovem posestvu ali gradili piramide in svetišča. Po poplavah so se polja pripravila za setev oktober─februar). V času žetve (marec─maj) so kmetje s polj pobirali pridelke in pripravili kanale za naslednjo poplavo.«
Preberi vir in odgovori na vprašanje
• Ali so lahko kmetje kateri mesec počivali?
Ponovim in razmislim
1. Ob zemljevidu naštej prve civilizacije.
2. Opiši namakalno poljedelstvo.
3. Navedi skupne značilnosti prvih civilizacij.
4. Navedi sloje v družbi prvih civilizacij in opiši njihovo življenje.
5. Primerjaj življenje kmetov in sužnjev.
6. Kako je namakalno poljedelstvo vplivalo na tehnični in družbeni razvoj prvih civilizacij?
Zdaj vem
• Prve civilizacije so se razvile v sredini 4. tisočletja pr. Kr./pr. n. š. v Mezopotamiji, Egiptu, Feniciji, Judeji, Indiji in na Kitajskem.
• Družba prvih civilizacij je bila razslojena na več slojev.
• Vladar je bil politični in verski voditelj, popolni gospodar nad prebivalci. Državo so mu pomagali upravljati visoki in nižji uradniki.
• Kmetje so bili najštevilnejša skupina med svobodnim prebivalstvom. Nesvobodni sužnji so opravljali najtežja dela.
• Prve civilizacije so razvile mesta, države, pisave in specializirane poklice ter naredile velik napredek v razvoju tehnologije, kmetijstva in obdelave kovin.