Lastnosti polimerov
Na lastnosti polimera vpliva več dejavnikov:
- lastnosti monomerov in s tem vrsta vezi in narava funkcionalnih skupin;
- pogoji polimerizacije in s tem dolžina ter razvejanje verige, mehanska trdnost;
- prožnost, trdnost in E-modul se zmanjšujeta z naraščanjem temperature;
- stopnja kristaliničnosti in zamreženja z močnimi kovalentnimi vezmi;
- narava stranskih skupin: polarne skupine in vodikove vezi izboljšajo lastnosti.
Zaradi mnogih dobrih lastnosti je plastika v številnih izdelkih nadomestila kovine, steklo, papir, volno, celulozo, svilo, les in celo kamen ter beton. Ima manjšo gostoto, mnogo hitrejšo in cenejšo predelavo, ne korodira, je odporna proti kemikalijam in vlagi. Ima najboljše izolacijske lastnosti za toploto in elektriko, lahko pa je odličen prevodnik obeh, ima gladke površine, je enostavna za varjenje, lepljenje in barvanje. Plastika ima možnost zelo hitrega oblikovanja, tudi večkrat zaporedoma, je brez meja za vse znane načine predelave: vlivanje tekočih smol, injiciranje gostih talin v najbolj kompleksne kalupe, oblikovanje filmov, plošč, cevi in votlih teles, predenje v tekstilna vlakna in iz njih izdelava najtrdnejših kompozitov, aditivno 3D-oblikovanje direktno iz e-modela.
Zaradi velike količine komercialnih polimerov in dejstva, da pri večini tipov lastnosti močno variirajo, imamo lastnosti shranjene v bazah podatkov in jih pri opisu materialov ne navajamo. Primernejše so primerjave med istonamenskimi materiali v grafih ali tabelah. Ne smemo se bati uporabe materialov z nenavadnimi imeni. Zlahka si ustvarimo pregled nad njimi, če jih zlagamo skupaj po podobnosti in jih primerjamo glede na posamezne lastnosti. Pri tem zaradi preglednosti vedno uporabimo kratice polimerov, ki so v svetu poenotene, ne pa kemijskih imen, ki se v različnih nomenklaturah precej razlikujejo.
Za pregled lastnosti, enot in povprečnih vrednosti navajamo primer lastnosti LDPE za ekstrudiranje:
Slabost polimerov je predvsem nepravilna uporaba, ker se je poraba prehitro širila. Kovine in papir smo zbirali in reciklirali, iz poceni plastike pa smo izdelali množico nepotrebnih izdelkov in jih vrgli proč, dokler niso zasuli ulic, rek in oceanov. Čeprav plastika pomaga reševati večino globalnih problemov, je v delu javnosti postala »kuga 21. stoletja« in se preganja tudi, kjer je najbolj koristna. Tehnično ima plastika le malo težav. Največja je nizka togost (E-modul), ki je npr. pri PEEK 3–4 GPa, pri jeklu pa 210 GPa, zato so karoserije še vedno iz pločevine. Žilavost kompozitov presega žilavost in trdnost kovin. Temperaturna omejitev ni velika težava, v hiši in električnem avtu je temperatura redkokdaj preko 250 °C, poliamidi imajo tališče do 350 °C, aramidi pa > 500 °C. Samogasne so lahko vse vrste plastike.