- Kemijska odpornost na kisline, baze, oksidante in topila je med polimeri zelo različna.
- Vremenska obstojnost in odpornost na UV-žarke je slabost polimerov, izjema je PMMA.
- Lepljenje in reaktivnost – močna kovalentna vez in druge šibke sile, kot je vodikova vez med delci polimerov, določajo njegovo lastnost, kot je reaktivnost. Na splošno so polimeri zaradi svoje nizke reaktivnosti odporni na kemikalije.
- Interakcija med reaktivnimi skupinami – medmolekularne sile med monomeri – določa njihov dipol. Karbonilna skupina (amidna skupina), prisotna na stranskih verigah monomerov, je odgovorna za tvorbo vodikove vezi.
- Oprijem polimerov na površino, njihova interakcija s premazom in zunanjim okoljem.
- Biorazgradljivost je zadostna pri naravnih polimerih, sintetični polimeri niso biorazgradljivi, polsintetični, PLA, pa v določenih pogojih.
- Ognjevarnost – samougasljivost polimera – določa več dejavnikov, kot so kemična sestava, gostota zamreženja polimera, mehanske lastnosti, toplotna prevodnost in tališče. Indeks negorljivosti FRI zajema vrh hitrosti in seštevek sproščanja toplote in čas do vžiga (UL-94). Drugi testi so merjenje dimnih plinov in omejeni kisikov indeks LOI.
- Molekulska masa M bistveno vpliva na lastnosti polimerov in je odvisna od monomerov ter tipa polimerizacije. Balistični PE ima M do 7,5 MDa (Dalton [Da] = 1/12 C-atoma).
Okoljske lastnosti so opisane v poglavju Polimeri del rešitve okoljskih in gospodarskih izzivov.