V primeru neprevidnosti ali nesreče se ljudje lahko poškodujemo. S preprostimi ukrepi lahko preprečimo poslabšanje njihovega stanja v času, ko čakamo na medicinsko pomoč.
Ravnanje v primeru nesreče
V primeru nesreče najprej poskrbimo za varnost (ponesrečenca, svojo in drugih prisotnih) in pokličemo telefonsko številko 112.
Ob klicu se predstavimo in operaterju sporočimo:
– kakšna nesreča se je zgodila,
– kje se je nesreča zgodila in mesto nesreče,
– število poškodovanih oseb,
– opis poškodb,
– oz. enostavno sledimo vprašanjem in navodilom operaterja.
Nato ponesrečencem nudimo prvo pomoč. Ostanimo mirni, ponesrečenca pomirimo in mu pomagajmo po svojih močeh.
Ko smo zagotovili varnost, se usmerimo v reševanje življenja in preprečevanje poslabšanja zdravstvenega stanja. S svojimi ukrepi nikakor ne smemo poškodovancem škoditi, zato izvajajmo le tiste ukrepe, ki jih obvladamo ali pa smo o njih poučeni. Navodila, kako ukrepati, nam namreč lahko po telefonu posreduje tudi operater, ki smo ga o nesreči obvestili.
Prva pomoč: zlom podlahtnice
Pri zaprtih zlomih je potrebna imobilizacija, kar pomeni, da zmanjšamo ali celo onemogočimo premikanje poškodovanega dela telesa. Pri odprtih zlomih pa najprej oskrbimo rano, šele nato okončino imobiliziramo. Praviloma poleg poškodovanega predela okončine imobiliziramo še sosednja sklepa. Z imobilizacijo zmanjšamo bolečine, izgubo krvi in preprečimo dodatne poškodbe.
- Z roke odstranimo nakit (prstan, zapestnico).
- Preverimo gibljivost roke (nad in pod zlomom). Poškodovanec naj si z zdravo roko podpira poškodovano v položaju, ki mu najbolj odgovarja.
- Roko imobiliziramo tako, da iz trših predmetov (deščice, veje, prepognjenega časopisnega papirja) pripravimo oporo, kot kaže slika, ki jo s povoji in/ali trikotno ruto povijemo skupaj z roko tako, da so mesto zloma ter sklepa pod in nad zlomom povsem negibni. Povoji ne smejo biti pretesni, da je omogočena normalna prekrvavitev poškodovanega uda.
- Če je možno, z ledom ali hladnim obkladkom hladimo poškodovani del (nikoli ne hladimo neposredno na kožo).
- Po imobilizaciji na pet do deset minut preverjamo barvo kože roke, občutljivost in gibljivost prepričamo se, da je roka prekrvavljena). S poškodovancem počakamo ali poiščemo zdravniško pomoč.
Prva pomoč: poškodba hrbtenice
Pri huje poškodovanih osebah ravnamo, kot da imajo poškodovano tudi hrbtenico. Pri poškodovancu, za katerega sumimo, da bi lahko imel poškodovano hrbtenico, je najpomembneje, da ga ne premikamo. Potrebna je namreč imobilizacija celotnega telesa, to pa lahko ustrezno opravijo le izkušeni reševalci. V primeru prometne nesreče poškodovanega ne prestavljamo iz avtomobila, razen če preti nevarnost in so ogrožena življenja.
Prva pomoč: izpah gležna
- Izpahnjenega gležnja ne premikamo in ne naravnavamo, ga ne obremenjujemo.
- Čevlja ne sezuvamo, le zrahljamo vezalke in ga razširimo, kolikor je mogoče.
- Gleženj imobiliziramo tako, da iz trših predmetov (deščice, veje, prepognjenega časopisnega papirja) pripravimo oporo, ki jo s povoji in/ali trikotno ruto povijemo kar preko čevlja.
- Imobilizirano nogo dvignemo, mesto izpaha hladimo in s poškodovancem počakamo na zdravniško pomoč.
Prva pomoč: zlom spodnje čeljustnice in izbitje zoba
- Preverimo, ali je poškodovanec pri zavesti in ali lahko nemoteno diha skozi nos.
- Previdno preverimo premikanje čeljusti in mesto izbitega zoba.
- S pomočjo povoja imobiliziramo spodnjo čeljustnico, kot kaže slika.
- Izbiti zob poiščemo, ga primemo za zobno krono in speremo pod tekočo vodo, damo v posodo z mlekom ali ga poškodovancu (če je pri zavesti) damo v usta (da zob hrani v lastni slini). Nato poškodovanca predamo v zdravstveno oskrbo.
- Poškodovano mesto hladimo, spremljamo zavest, dihanje in barvo kože na obrazu poškodovanca (otekline lahko zožijo dihalne poti).
Dejavnost
S povoji in trikotnimi rutami pravilno imobiliziraj:
– zlomljeno podlahtnico,
– zlomljeno spodnjo čeljustnico.