Okostje
Okostje je notranje ogrodje, ki ga sestavljajo kosti in hrustanec. Kosti so trdne in manj prožne, hrustanec pa je mehkejši in prožnejši. Pri otrocih je okostje zgrajeno večinoma iz hrustanca. Med odraščanjem hrustanec postopoma okosteni in se ohrani predvsem v sklepih, v katerih je pomembna prožnost. Pri odraslem človeku okostje gradi nekaj več kot 200 kosti.
Okostje je notranje ogrodje, ki ga sestavljajo kosti in hrustanec. Kosti so trdne in manj prožne, hrustanec pa je mehkejši in prožnejši.
Razmisli
Razmisli in zapiši, kakšne naloge opravljajo kosti. Potem se o tem pogovori s sošolci.
Naloge okostja so zelo različne. Telesu daje oporo – vzdržuje obliko telesa in sodeluje pri gibanju. Kosti tudi ščitijo mehkejše in bolj občutljive notranje organe (npr. možgane, pljuča, srce). V nekaterih kosteh nastajajo krvne celice. Poleg tega kosti hranijo zalogo mineralov v telesu. Če s prehrano ne dobimo dovolj kalcija, začne telo porabljati kalcij iz kosti, ki zato postanejo bolj krhke.
Okostje daje telesu oporo in ščiti notranje organe. V nekaterih kosteh nastajajo krvne celice. Kosti hranijo zalogo mineralov v telesu.
Razmisli
Opazuj ljudi, ki se pogovarjajo. Kateri deli telesa se gibajo pri pogovoru? Kaj vse si ljudje sporočajo s premikanjem rok, z izrazi na obrazu, s telesno držo? Zapiši tri gibe, ki se pri opazovanih osebah pojavljajo najpogosteje.
Zgradba kosti
Velike dolge kosti so na sredini votle. Po vseh delih kosti so prepredeni živci in žile. Ker notranjost kosti ni zapolnjena s čvrstim kostnim tkivom, je masa kosti manjša, zato jih lažje premikamo. Zunanjost kosti je pokrita s pokostnico – ovojnico, ki kost ščiti in prehranjuje, vsebuje pa tudi celice, ki izgrajujejo in obnavljajo kostno tkivo.
Velike dolge kosti so na sredini votle. Kosti so prepredene z živci in žilami. Zunanjost kosti je pokrita z ovojnico, ki jo imenujemo pokostnica.
Pri otrocih je v notranjosti večine kosti rdeči kostni mozeg, pri odraslih pa se ohrani le v rebrih in nekaterih drugih kosteh (npr. v prsnici in medenici). V njem nastajajo krvne celice. Pri odraslih ga večinoma zamenja rumeni kostni mozeg, ki je v veliki meri sestavljen iz maščob.
Pri otrocih je v notranjosti večine kosti rdeči kostni mozeg. V njem nastajajo krvne celice. Pri odraslih ga večinoma zamenja rumeni kostni mozeg.
Kostno tkivo sestavljajo kostne celice, ki izločajo medceličnino, v kateri ležijo. Dve tretjini kostnega tkiva predstavljajo minerali v medceličnini (predvsem kalcijeve soli), ki dajejo kostem trdnost. Eno tretjino kostnega tkiva pa predstavljajo kostne celice in organska vlakna, ki zagotavljajo prožnost, da kosti prenesejo obremenitve in ne počijo. Stena kosti je vedno iz čvrstega kostnega tkiva, notranjost pa gradi gobasto kostno tkivo, ki vsebuje številne drobne prostorčke. Ti so zapolnjeni s kostnim mozgom.
Kostno tkivo sestavljajo kostne celice, ki izločajo medceličnino. Stena kosti je iz čvrstega kostnega tkiva. Notranjost kosti pa je iz gobastega kostnega tkiva, ki vsebuje številne drobne prostorčke. Ti so zapolnjeni s kostnim mozgom.
Razmisli
V telesu je ena snov trša od kosti. Kaj meniš, katera?
Zveze med kostmi
Kosti so med seboj povezane na različne načine.
Gibljive zveze med kostmi imenujemo sklepi. Sklep obdaja vezivna sklepna ovojnica, dodatno pa jih učvrstijo še vezi. Znotraj ovojnice je sklepna tekočina, ki deluje kot mazivo in zapolnjuje špranjo med obema kostema. Površina kosti, ki se stikata znotraj sklepa, je obdana s hrustancem. V sklepu se lahko stika več kot dve kosti – tako je npr. pri komolcu, kolenu, zapestju in gležnju.
Kosti so med seboj povezane na različne načine.
Gibljive zveze med kostmi imenujemo sklepi. Sklep obdaja vezivna sklepna ovojnica in vezi. Znotraj ovojnice je sklepna tekočina, ki deluje kot mazivo in zapolnjuje špranjo med obema kostema. Površina kosti, ki se stikata znotraj sklepa, je obdana s hrustancem.
Hrustančne zveze so delno gibljive ali negibljive povezave med dvema kostema z vmesnim hrustancem. Delno gibljivi so npr. hrustančni diski med telesi vretenc hrbtenice in sramnična zrast med obema sramnicama v medenici.
Hrustančne zveze so delno gibljive ali negibljive povezave med dvema kostema z vmesnim hrustancem.
Šivi so negibljive zveze med ploščatimi kostmi lobanje. Omogočajo rast lobanje v otroštvu. Sestavlja jih vezivno tkivo, s starostjo pa šivi postopoma izginjajo, kosti lobanje pa so vedno bolj zraščene med seboj.
Šivi so negibljive zveze med ploščatimi kostmi lobanje.
Razmisli
Opazuj, na kakšne načine in v katere smeri lahko premikaš ramo in koleno. Kakšne so razlike v gibljivosti sklepov?
Dejavnost
Poskusi se premikati tako, kot je zapisano v naslednjih primerih. Ugotovi, v katerih primerih bi ti nepravilno delujoči sklepi predstavljali velike ovire pri premikanju.
– Tek z negibljivimi koleni.
– Omogočeno premikanje glave gor
in dol, onemogočeno premikanje
glave levo in desno.
– Hoja v klanec z negibljivimi gležnji.
– Otrdeli komolci.
– Hoja s pokrčenimi koleni (v počepu).
Sestava okostja
Kosti glave
Razmisli
Opazuj premikanje kosti v lobanji, medtem ko govoriš. Koliko kosti se premika? Koliko sklepov omogoča premikanje kosti med govorom?
Lobanja ščiti možgane in čutila za vid, voh, sluh in okus pred poškodbami. Sestavlja jo 28 kosti. Večina jih je med seboj tesno povezana s šivi. Edini gibljivi sklep na lobanji je med senčnico in spodnjo čeljustnico in omogoča žvečenje in govorjenje. V kosteh lobanje okoli nosne votline so obnosne votline, ki jih imenujemo sinusi. V njih se greje in vlaži vdihnjeni zrak. V senčnici je votlina srednjega ušesa, v kateri so tri drobne slušne koščice. Pod jezikom prosto v tkivu leži podjezičnica.
Lobanja ščiti možgane in čutila za vid, voh, sluh in okus pred poškodbami.
Ali veš?
Kadar se sluznica v sinusih vname, izloča zelo veliko sluzi. Takrat včasih čutimo močen pritisk v čelu tik nad nosom – to je mesto čelnih sinusov. Si že opazil, da se ti ob močnem nahodu in vnetju sinusov spremeni glas? Nosna votlina in obnosni sinusi ojačajo glas in vplivajo na barvo našega glasu.
Ali veš?
Slušne koščice in podjezičnica so se v evoluciji razvile iz škržnih lokov rib. Podjezičnica je edina kost v človeškem telesu, ki se ne stika z drugimi kostmi. Na mestu jo držijo mišice. Omogoča večjo gibljivost jezika, žrela in grla in tako sodeluje pri govoru.
Kosti trupa – hrbtenica in prsni koš
Razmisli
Naredi odklon z glavo v desno in levo, ter priklon in zaklon trupa. Opazuj, kako gibljivi so različni deli hrbtenice.
Hrbtenica je sestavljena iz gibljivega dela, ki vsebuje 7 vratnih, 12 prsnih in 5 ledvenih vretenc, ter negibljivega dela, ki ga predstavljata dve kosti: križnica, ki nastane z zraščanjem 5–6 križnih vretenc, in trtica, ki nastane z zraščanjem 3–5 trtičnih vretenc.
Hrbtenica ima obliko dvojne črke S. Zaradi tega je bolj prožna, kot bi bila, če bi bila popolnoma ravna. Dodatno prožnost ji dajejo stisljivi hrustančni diski med vretenci. Zato lahko deluje kot prožna vzmet, ki blaži tresljaje, ki se ob hoji in padcih prenašajo do glave. Obenem ščiti hrbtenjačo, ki leži v hrbtenjačnem kanalu. Telesa vretenc se večajo po hrbtenici navzdol zaradi večje teže v spodnjem delu telesa.
Hrbtenica je sestavljena iz gibljivega dela (7 vratnih, 12 prsnih in 5 ledvenih vretenc) in negibljivega dela (križnica in trtica).
Hrbtenica ima obliko dvojne črke S. Hrbtenica deluje kot prožna vzmet, ki blaži tresljaje, ki nastanejo ob hoji in padcih. Hrbtenica ščiti hrbtenjačo, ki leži v hrbtenjačnem kanalu.
Ko so v evoluciji človeka naši predniki začeli hoditi po dveh nogah in vzdrževati pokončno držo, se je hrbtenica močno preoblikovala. Pokončno držo vzdržuje več različnih mišic, ki dobro podpirajo hrbtenico, če so močne – torej, če jih uporabljamo. Aktiviramo in krepimo jih s pravilno držo.
Pokončno držo vzdržujejo mišice. Aktiviramo in krepimo jih s pravilno držo.
Dejavnost
Pravilna drža je odločilnega pomena za zdravje tvoje hrbtenice.
V sedečem položaju se namesti tako, da bo položaj trupa najbolj ugoden za tvojo hrbtenico. V tej drži vztrajaj čim dlje. Ob tem razmisli, zakaj hrbtenici pravimo osna opora našega telesa.
Prsni koš sestavljajo prsnica, rebrni hrustanci in 12 parov reber, ki se zadaj pripenjajo na 12 prsnih vretenc. Ščitijo srce in pljuča ter sodelujejo pri dihalnih gibih. Spredaj se prvih deset parov reber preko hrustancev pripenja na prsnico, zadnja dva para pa se prosto končata v tkivu in ju imenujemo plavajoča rebra. Na spodnji del prsnega koša se pripenja mišica trebušna prepona.
Prsni koš sestavljajo prsnica, rebrni hrustanci in 12 parov reber. Rebra ščitijo srce in pljuča ter sodelujejo pri dihalnih gibih.
Ali veš?
Nekateri ljudje imajo še dodaten, trinajsti par reber. Pojavi se lahko v predelu vratu nad običajnimi rebri ali pa v višini ledvenega dela hrbtenice pod običajnimi rebri.
Kosti ramenskega obroča in rok
Kosti rok se na prsni koš pripenjajo preko ramenskega obroča, ki ga sestavljajo ključnici
in lopatici. V ramenskem sklepu se na lopatico pripenja nadlahtnica, v podlahti pa vzporedno ležita podlahtnica in koželjnica. Komolec je prav poseben sklep, saj poleg krčenja roke omogoča tudi, da koželjnica zakroži okoli podlahtnice. Pri tem se dlan obrne. V zapestju so zapestnice, dlan pa sestavljajo dlančnice in prstnice.
Kosti rok se na prsni koš pripenjajo preko ramenskega obroča, ki ga sestavljajo ključnici
in lopatici. Na lopatico se pripenja nadlahtnica. V podlahti pa vzporedno ležita podlahtnica
in koželjnica. V zapestju so zapestnice, dlan pa sestavljajo dlančnice in prstnice.
Razmisli
Poskusi zatipati vse kosti v svoji roki. Na katerem delu roke je to najtežje?
Ali veš?
Ključnica je ena najbolj raznolikih kosti v telesu. Po njeni obliki (zavitosti) se ljudje zelo razlikujemo med seboj.
Kosti medenice in nog
Kosti nog se s kostmi trupa stikajo preko medenice. Sestavljajo jo križnica in trtica (torej negibljiv del hrbtenice) ter leva in desna kolčnica. Kolčnica je sestavljena iz treh kosti, ki se dokončno zrastejo šele okrog 16. leta: črevnice, sednice in sramnice. Medenica je skledaste oblike in nudi oporo črevesju, mehurju in spolnim organom.
Na kolčnico se v kolku pripenja stegnenica, ki je najdaljša in najmočnejša kost v človeškem telesu. Kolenski sklep od spredaj ščiti pogačica. Pod kolenom sta dve kosti: močnejša golenica in tanjša mečnica. V nartu je sedem nartnic, najmočnejša med njimi je petnica, ki tvori peto. V stopalu so še stopalnice in prstnice.
Kosti nog se s kostmi trupa stikajo preko medenice. Sestavljajo jo križnica in trtica ter leva in desna kolčnica. Kolčnica je sestavljena iz črevnice, sednice in sramnice. Medenica je skledaste oblike in nudi oporo črevesju, mehurju in spolnim organom.
Na kolčnico se pripenja stegnenica. Kolenski sklep od spredaj ščiti pogačica. Pod kolenom sta golenica in mečnica. V nartu so nartnice, v stopalu pa stopalnice in prstnice.
Dejavnost
Na spletu poišči sliko ženske in moške medenice. Natančno si ju oglej in ju skiciraj. Ugotovi razlike med njima. Razloži, zakaj so se v razvoju človeka oblikovale te razlike.
Razmisli
Primerjaj zgradbo kosti roke in noge. Ugotovi podobnosti in razlike.
Ali veš?
Največja kost v telesu je stegnenica, najmanjša pa slušna koščica stremence.
Spreminjanje okostja s starostjo
Še pred rojstvom se pri zarodku oblikujejo zasnove za kosti, ki so iz hrustanca. Sčasoma začnejo zakostenevati. Ta proces traja vse do odrasle dobe. V otroštvu in mladosti se na določenih delih kosti ohranja rastni hrustanec, ki omogoča rast. Ko je ta zaključena, postopno zakostenijo tudi ti deli. Rastni hrustanec dokončno izgine približno v 25. letu. Potem se s starostjo tanjša zunanji čvrsti del kosti in zmanjšuje gobasti del – kost postaja vse bolj votla. Kosti starejših ljudi so manj trdne, bolj krhke in se lažje zlomijo.
Zasnove za kosti so iz hrustanca. Sčasoma začnejo zakostenevati. V otroštvu in mladosti se na določenih delih kosti ohranja rastni hrustanec, ki omogoča rast. Ko je rast zaključena, rastni hrustanec izgine. S starostjo se tanjša zunanji čvrsti del kosti in zmanjšuje gobasti del – kost postaja vse bolj votla. Kosti starejših ljudi so manj trdne, bolj krhke in se lažje zlomijo.
Pravilna drža
Pravilno se držimo takrat, ko smo vzravnani, vendar sproščeni. Najlažje je, če si predstavljamo, da nas na vrhu glave nežno vleče navzgor nevidna nitka. Ledveni del hrbtenice naj ne bo pretirano izbočen naprej ali ukrivljen nazaj. Ramena sprostimo. Kadar sediš ali stojiš, se poskusi čim pogosteje spomniti na to, da poravnaš svojo držo. Sčasoma boš opazil, da se v takšnem položaju tudi dobro počutiš. Tudi težka bremena je treba dvigovati z vzravnano hrbtenico.
Vzdrževanje pravilne telesne drže je še posebej pomembno ob današnjem načinu življenja, ko nam primanjkuje gibanja in veliko časa presedimo. Kadar rečemo, da nas boli »v križu«, običajno mislimo na bolečine v ledvenem delu hrbtenice. Gre za eno najpogostejših obolenj okostja, ki je v veliki meri povezano z nepravilno telesno držo in pomanjkanjem gibanja.
Pravilno se držimo takrat, ko smo vzravnani, vendar sproščeni. Ledveni del hrbtenice naj ne bo pretirano izbočen naprej ali ukrivljen nazaj. Ramena sprostimo. Težka bremena je treba dvigovati z vzravnano hrbtenico.
Nepravilna drža in pomanjkanje gibanja lahko povzročita bolečine v ledvenem delu hrbtenice.
Dejavnost
Oblikuj oglaševalsko akcijo (reklamo) o pomenu pravilne telesne drže za ohranjanje zdrave hrbtenice. Ob oblikovanju reklame bodi pozoren na naslednja vprašanja: Komu je namenjena reklama? Kaj je glavni slogan reklame? Ali je razvidno sporočilo? Kje bi prikazal izdelano oglaševalsko akcijo? Kaj so pozitivne spremembe, ki jih pričakuješ po objavi pripravljene reklame?
Bolezni okostja
Osteoporoza je bolezen, pri kateri se zmanjša vsebnost kalcija v kosteh, ki zato postanejo bolj krhke. Pojavlja se pri starejših ljudeh, še posebej pogosta je pri ženskah. Verjetnost, da bomo zboleli za osteoporozo, lahko zmanjšamo že v mladosti s telesno vadbo in s prehrano, ki vsebuje dovolj kalcija.
Pri rahitisu kosti postanejo mehke in ne nudijo zadostne opore. Pojavi se pri otrocih, ki s prehrano ne dobijo dovolj vitamina D in mineralov.
Zdravo stopalo je obokano in se tal ne dotika popolnoma. Stopalni lok vzdržujejo številne vzdolžne in prečne vezi ter kite. Takšno stopalo je prožno. Če vezi popustijo, pride do ploskega stopala, ki povzroča težave pri hoji.
Osteoporoza je bolezen, pri kateri se zmanjša vsebnost kalcija v kosteh. Kosti zato postanejo bolj krhke.
Pri rahitisu kosti postanejo mehke in ne nudijo zadostne opore. Pojavi se pri otrocih, ki s prehrano ne dobijo dovolj vitamina D in mineralov.
Zdravo stopalo je obokano in se tal ne dotika popolnoma. Stopalni lok vzdržujejo vezi in kite. Če vezi popustijo, pride do ploskega stopala, ki povzroča težave pri hoji.
Ali veš?
Vitamin D je prav poseben vitamin, saj ga naše telo tvori, kadar je koža izpostavljena sončnim žarkom. Lahko pa ga dobimo tudi s hrano, tako kot ostale vitamine.
Poškodbe kosti in sklepov
Kako čvrste bodo naše kosti, je v veliki meri odvisno od genov, ki smo jih podedovali, delno pa lahko k temu pripomoremo tudi sami. Če z redno telesno vadbo kosti obremenjujemo, bodo močnejše, če jih ne, pa bolj krhke. Pomembna je tudi prehrana, ki naj vsebuje dovolj vitaminov in mineralov.
Kako čvrste bodo naše kosti, je odvisno od genov, delno pa lahko k temu pripomoremo tudi sami. Kosti krepimo z redno telesno vadbo in prehrano, ki vsebuje dovolj vitaminov in mineralov.
Ena pogostejših poškodb kosti je zlom. Do poškodb kosti pride zaradi preobremenitev, udarcev ali padcev. Zlom je zaprt, ko koža na mestu zloma ni poškodovana. Ko pa se to zgodi, govorimo o odprtem zlomu. Ker imajo kosti veliko zmožnost obnavljanja, se lahko po poškodbi popolnoma zarastejo. Mesto zloma najprej zapolni krvni strdek, potem ga prekrije pokostnica, ki začne tvoriti kostne celice. V času celjenja je pomembno, da so zlomljeni deli kosti pravilno poravnani ter da zlomljene kosti ne premikamo in obremenjujemo.
Ena pogostejših poškodb kosti je zlom. Zlom je zaprt, ko koža na mestu zloma ni poškodovana. Ko pa se to zgodi, govorimo o odprtem zlomu. Kosti imajo veliko zmožnost obnavljanja in se lahko po poškodbi popolnoma zarastejo.
Do zvina pride, kadar sklepe močno obremenimo na napačen način. Zaradi nenadnega prisilnega giba se poškodujejo sklepna ovojnica in sklepne vezi, kosti pa ostanejo v pravilnem položaju. Gibljivost sklepa po zvinu je možna, a navadno zelo boleča. Pri izpahu pride do večje poškodbe, saj kosti ostanejo v nepravilnem položaju. Sklep je negibljiv, spremenjen in boleč.
Do zvina pride, kadar se poškodujejo sklepna ovojnica in sklepne vezi, kosti pa ostanejo v pravilnem položaju. Sklep je gibljiv, a boleč. Pri izpahu pride do večje poškodbe, saj kosti ostanejo v nepravilnem položaju. Sklep je negibljiv, spremenjen in boleč.
Zelo nevarne so poškodbe glave in
hrbtenice. Pri tem lahko pride do poškodb delov glave (kože, mišic, kosti in sklepov, žil, živcev, možganov, čutil …) ali poškodb hrbtenice (vretenc, diskov in hrbtenjače). Zato je pomembno, da smo pri svojih dejavnostih previdni. Pri športih, kjer je velika verjetnost padca, si nadenemo čelado. Nikoli ne skačemo v vodo, kadar nismo prepričani o njeni globini.
Zelo nevarne so poškodbe glave in
hrbtenice. Pri športih, kjer je velika verjetnost padca, si nadenemo čelado. Nikoli ne skačemo v vodo, kadar nismo prepričani o njeni globini.
Poškodbe kosti obraza in zob so posledica udarcev ali padcev (npr. s kolesom), ko se zaradi velike sile pri poškodbi obraza zlomi tudi zob ali se izdere iz čeljusti. Izbiti zob lahko kar sami vstavimo nazaj, še prej ga speremo s čisto vodo. Zob vedno primemo le za zobno krono, nikoli za korenino. Če si zoba sami ne moremo vstaviti na pravo mesto, ga shranimo v slini ali mleku in ga čim prej nesemo s sabo k zobozdravniku.
Poškodbe kosti obraza in zob so posledica udarcev ali padcev. Izbiti zob lahko speremo s čisto vodo in ga sami vstavimo nazaj ali pa ga shranimo v slini ali mleku in ga čim prej nesemo s sabo k zobozdravniku.
