Dihala
Celice človeškega telesa za svoje delovanje ves čas potrebujejo kisik. V mitohondrijih znotraj vsake celice se v procesu celičnega dihanja kisik porabi za pridobivanje energije iz hranilnih snovi. Pri procesu nastajata tudi ogljikov dioksid in voda, ki se morata iz telesa izločiti.
Razmisli
Globoko vdihni in izdihni. Opazuj, kateri deli tvojega telesa se pri tem premikajo. Kje vse lahko čutiš tok zraka, ki vstopa v tvoja dihala in izstopa iz njih? Opaziš, kako je vdihani zrak hladen, izdihani pa topel? Razmisli, katere naloge poleg dihanja še opravljajo dihala.
Izmenjavo dihalnih plinov – kisika in ogljikovega dioksida – omogoča dihanje. Zato lahko dih zadržimo le za kratek čas. Izmenjava obeh plinov med telesom in okoljem poteka v dihalih.
Zrak potuje v pljuča po dihalni poti. V pljučih poteka pljučno dihanje – izmenjava plinov med krvjo in zrakom.
Dihalna plina sta kisik in oglikov dioksid. Izmenjava dihalnih plinov poteka v dihalih.
V pljučih poteka pljučno dihanje – izmenjava plinov med krvjo in zrakom.
Pot zraka po dihalih
Zrak potuje v pljuča po dihalni poti. Pri vdihu potuje skozi nosno ali ustno votlino do žrela in od tod skozi grlo v sapnik. Po žrelu potujeta zrak in hrana, po drugih delih dihalne poti potuje le zrak. Na mestu, kjer se žrelo razdeli na sapnik in požiralnik, leži hrustančni poklopec, ki zapre vhod v sapnik, kadar požiramo hrano, in tako preprečuje zadušitev. Kadar ne požiramo, je poklopec dvignjen in dopušča prosto pot zraku. Sapnik je spredaj zaščiten s hrustančnimi polobroči, ki jih lahko zatipamo spredaj v vratu. V spodnjem delu se sapnik razdeli na levo in desno sapnico, ki sta prav tako obdani s hrustancem. Vstopata v pljučni krili, zrak pa potuje vse do pljučnih mešičkov.
Zrak potuje v pljuča po dihalni poti. Pri vdihu potuje skozi nosno ali ustno votlino do žrela. Od tod potuje skozi grlo v sapnik. Sapnik je zaščiten s hrustančnimi polobroči. Sapnik se razdeli na levo in desno sapnico. Sapnici sta obdani s hrustancem in vstopata v pljučni krili.
Pri izdihu potuje zrak po isti poti iz telesa. Ker telo porablja kisik in proizvaja ogljikov dioksid, je sestava vdihanega in izdihanega zraka različna. V vdihanem zraku je približno 21 % kisika in zelo malo ogljikovega dioksida. V izdihanem zraku se vsebnost ogljikovega dioksida poveča približno stokrat na okoli 4 %, vsebnost kisika pa zmanjša na približno 16 %.
Pri izdihu potuje zrak po isti poti iz telesa. Ker telo porablja kisik in proizvaja ogljikov dioksid, je sestava vdihanega in izdihanega zraka različna. V vdihanem zraku je približno 21 % kisika in zelo malo ogljikovega dioksida. V izdihanem zraku se vsebnost ogljikovega dioksida poveča, vsebnost kisika pa zmanjša.
Pot zraka do pljučnih mešičkov je dolga in razvejana. Na tej poti se zrak segreva in vlaži, pomembno pa je tudi, da se očisti. Če je zrak onesnažen, se prašni delci prilepijo na steno pljučnih mešičkov in otežijo prehajanje plinov med zrakom in krvjo. Celice sluznice, ki tvori steno dihalne poti, izločajo lepljivo sluz, na katero se ujamejo nečistoče v zraku. Poleg tega imajo celice v spodnjem delu grla in v sapniku migetalke, ki sluz z nečistočami ves čas potiskajo navzgor, stran od pljuč. Ko pride do žrela, jo pogoltnemo.
V dihalni poti se zrak segreva in vlaži ter očisti nečistoč.
Ali veš?
Kosti v nosni votlini so oblikovane tako, da ustvarjajo številne majhne prostorčke. Zrak se ob njih vrtinči in upočasni, zato se veliko drobnih delcev prilepi na sluznico ali ujame na dlačice že v nosu in ne potuje naprej po dihalni poti. Nos je tako prvi, ki telo ščiti pred vstopom prašnih delcev v dihala. Kadar dihamo skozi usta, te zaščite ni. Na sliki je prerez čez sprednji del lobanje v predelu nosen votline.
Ali veš?
Kihanje in kašljanje se sprožita, kadar je nadražena sluznica dihalnih poti. Na ta način telo učinkovito izloči tujke, ki bi lahko ogrozili dihanje. Pri kihanju potuje zrak iz telesa s hitrostjo 100 km/h!
Razmisli
Levo pljučno krilo je manjše od desnega. Kaj meniš, zakaj?
Zgradba pljuč
Pljuča so sestavljena iz levega in desnega pljučnega krila. V vsakega vstopa po ena sapnica. V pljučih se sapnice delijo naprej na vedno manjše sapnice – podobno, kot se razraščajo veje v krošnjah dreves. Sapnice čisto na koncu so zelo drobne in vodijo v okrogle pljučne mešičke, ki so prekriti s prepletom najtanjših žil – lasnic ali kapilar. Stena med pljučnimi mešički in kapilarami je zelo tanka in skoznjo lahko v obe smeri prehajajo dihalni plini. Kisik prehaja iz zraka v kri, ker je v krvi manj kisika kot v zraku. Podobno ogljikov dioksid prehaja iz krvi v zrak, ker ga je v zraku manj kot v krvi. Kisik se v krvi veže na hemoglobin v rdečih krvničkah.
Pljuča so sestavljena iz levega in desnega pljučnega krila. V vsakega vstopa po ena sapnica. V pljučih se sapnice delijo na vedno manjše sapnice. Čisto na koncu vodijo v okrogle
pljučne mešičke. Ti so prekriti s prepletom najtanjših žil – lasnic ali kapilar. Stena med pljučnimi mešički in kapilarami je zelo tanka. Skoznjo lahko prehajajo dihalni plini. Kisik prehaja iz zraka v kri, ker je v krvi manj kisika kot v zraku. Ogljikov dioksid pa prehaja iz krvi v zrak, ker ga je v zraku manj kot v krvi.
Ali veš?
Vseh delitev na vedno manjše sapnice v pljučih je približno 23.
Ali veš?
Skupna površina pljučnih mešičkov človeka je enaka četrtini teniškega igrišča.
Dihalni gibi
V pljučih ni mišic, ki bi omogočale dihanje. Dihamo z mišicami, ki širijo prsni koš –
medrebrnimi mišicami in trebušno prepono. Trebušna prepona je ploščata mišica pod pljuči in razmejuje prsni koš in trebušno votlino. Kadar je sproščena, je usločena navzgor in ima obliko kupole.
V pljučih ni mišic, ki bi omogočale dihanje. Dihamo z mišicami, ki širijo prsni koš –
medrebrnimi mišicami in trebušno prepono.
Razmisli
Položi roko na predel pod rebri in poskusi začutiti, kako trebušna prepona premika trebuh ob vdihu in izdihu.
Ob vdihu mišice skrčimo. Trebušna prepona se zravna navzdol, medrebrne mišice pa potegnejo rebra navzven. Tako se poveča prostornina prsnega koša. Pljuča, ki so elastična, se razširijo in vdihnemo zrak. Ob izdihu mišice sprostimo. Pri tem se prostornina prsnega koša ponovno zmanjša in zrak se iztisne iz telesa.
Ob vdihu mišice skrčimo. Trebušna prepona se zravna navzdol, medrebrne mišice pa potegnejo rebra navzven. Prostornina prsnega koša se poveča in vdihnemo zrak. Ob izdihu mišice sprostimo. Pri tem se prostornina prsnega koša zmanjša in zrak se iztisne iz telesa.
Razmisli
Poskusi nekaj časa zavestno spremljati svoje dihanje, vsak vdih in izdih. Kako dolgo ti uspeva, preden misli odtavajo drugam?
Večino časa telo diha »samo od sebe« – ni nam treba misliti na to, da moramo vdihniti in izdihniti. Centri, ki uravnavajo dihalne gibe, so v delu možganov, ki ga imenujemo možgansko deblo. Hitrost dihanja se samodejno poveča, kadar telo potrebuje več kisika – npr. takrat, ko telovadimo. Hitreje dihamo tudi, kadar smo vznemirjeni – če smo zelo veseli ali nas je strah.
Če želimo, lahko dihalne gibe povsem nadzorujemo in se odločimo, kdaj in kako globoko bomo vdihnili in izdihnili.
Večino časa telo diha »samo od sebe«. Dihalne gibe uvravnavajo centri v možganskem deblu. Hitrost dihanja se samodejno poveča, kadar telo potrebuje več kisika.
Če želimo, lahko dihalne gibe povsem nadzorujemo. Odločimo se lahko, kdaj in kako globoko bomo vdihnili in izdihnili.
Ko spimo, dihamo mirno in počasi, med telovadbo pa hitreje.
Glas nastaja v grlu
V grlu ležijo glasilke. To sta dve podolgovati strukturi iz elastičnega vezivnega tkiva, ki ju premikajo drobne mišice.
Dejavnost
Položi prste na grlo in opazuj, kako občutiš tresenje glasilk, kadar zapoješ nizke ali visoke tone.
Ko smo tiho, glasilke mirujejo in so razprte, kar omogoča nemoten pretok zraka. Ko govorimo, se glasilke zaprejo in ob pretoku izdihanega zraka vibrirajo.
Glasilke delujejo podobno kot strune. Višina glasu je odvisna od tega, kako dolge in napete so glasilke. Dolge ali manj napete glasilke dajejo nizek ton, kratke ali bolj napete pa visokega. Glasnost pa je odvisna od moči zračnega toka – kadar kričimo, povečamo pretok zraka skozi glasilke. Glasove, ki sestavljajo človeški govor, nam poleg glasilk pomagajo oblikovati tudi mišice grla, mehkega neba, jezika in ustnic.
Višina glasu je odvisna od tega, kako dolge in napete so glasilke. Dolge ali manj napete glasilke dajejo nizek ton, kratke ali bolj napete pa visokega. Glasnost pa je odvisna od moči zračnega toka. Kadar kričimo, povečamo pretok zraka skozi glasilke. Glasove, ki sestavljajo človeški govor, nam pomagajo oblikovati tudi mišice grla, mehkega neba, jezika in ustnic.
Ali veš?
Glasilke dojenčkov so zelo drobne in kratke. Z odraščanjem se počasi podaljšujejo, glas pa postaja vedno globlji. Najbolj se preoblikujejo v puberteti, ko tako fantje kot dekleta postopno dobijo »odrasel« glas. Pri fantih se povečajo bolj kot pri dekletih. Poveča se jim tudi ščitasti hrustanec, na katerega so glasilke pripete – imenujemo ga Adamovo jabolko. Pri odraslih moških so glasilke običajno dolge približno 2 cm, pri ženskah pa 1,5 cm.
Kajenje
Kadilci s cigaretnim dimom vdihnejo več kot 4000 različnih kemikalij, od katerih jih je vsaj 250 škodljivih in več kot 70 jih povzroča raka. Poleg številnih oblik raka kajenje povzroča tudi smrti zaradi bolezni dihal, možganske kapi ali bolezni srca in ožilja. Poleg usodnih bolezni kajenje povzroča še vrsto drugih zdravstvenih težav, od staranja kože do težav pri spolnosti. Verjetnost, da bo kadilec imel težave zaradi kajenja, je odvisna od tega, kako pogosto kadi in kako zgodaj je začel kaditi. V Sloveniji približno vsako sedmo smrt v starosti 30–44 let in vsako tretjo smrt v starosti 45–59 let pripisujemo kajenju tobaka. Večina kadilcev začne kaditi pred polnoletnostjo in več kot 80 % jih to odločitev kasneje obžaluje. Zakaj ljudje vseeno kadijo? Nikotin, ki je v tobaku, je droga, ki deluje poživljajoče, hkrati pa povzroča močno zasvojenost. Učinke nikotina kadilec začuti že nekaj sekund po tem, ko vdihne cigaretni dim, zato kmalu nastopi potreba po naslednji cigareti. Kajenja se je zelo težko odvaditi. Večina uničujočih učinkov na zdravje pa se pokaže šele leta ali celo desetletja po tem, ko oseba začne kaditi. Škodljivo je tudi pasivno kajenje. To je vdihavanje zraka, onesnaženega s cigaretnim dimom.
Med nosečnostjo se kajenje močno odsvetuje, saj lahko snovi v cigaretah škodujejo razvoju ploda.
Kadilci s cigaretnim dimom vdihnejo veliko škodljivih in rakotvornih kemikalij. Kajenje povzroča številne oblike raka, bolezni dihal, možgansko kap, bolezni srca in ožilja ter druge zdravstvene težave, kot so staranje kože in težave pri spolnosti. Zakaj ljudje vseeno kadijo? Nikotin v tobaku deluje poživljajoče in povzroča močno zasvojenost. Škodljivo je tudi pasivno kajenje. To je vdihavanje zraka, onesnaženega s cigaretnim dimom.
Med nosečnostjo se kajenje močno odsvetuje, saj lahko snovi v cigaretah škodujejo razvoju ploda.
Dejavnost
Kajenje je velik problem človeštva, ki prizadene tako odrasle kot mladostnike. Napiši nekaj sporočil, s katerimi bi skušal prijatelja prepričati o negativnem vplivu kajenja na zdravje.
Bolezni dihal
Kar 80 % vseh okužb je na dihalih. Najpogostejši so prehladi, ki so sicer nadležni, vendar nenevarni. Vname se sluznica, ki pokriva dihalne poti, poveča se izločanje sluzi in kašljamo.
Najpogostejša okužba dihal so prehladi. Vname se sluznica, ki pokriva dihalne poti. Poveča se izločanje sluzi in kašljamo.
Pri pljučnici se vnamejo pljučni mešički. Pred odkritjem antibiotikov je bila to zelo nevarna bolezen, danes pa zaradi pljučnice umirajo predvsem bolniki z oslabljenim imunskim sistemom – majhni otroci in starejši.
Pri astmi se skrčijo gladke mišice v steni sapnic. Zožijo se dihalne poti in bolnik zelo težko diha, poveča pa se tudi izločanje sluzi. Pri nekaterih bolnikih astmo sproži alergija – bolnikovo telo reagira s pretirano vnetno reakcijo na neko snov v zraku, ki drugim ljudem ne povzroča težav.
Seneni nahod je alergija, pri kateri se vname nosna sluznica. Bolniki čutijo draženje v nosu in okrog oči. Izloča se povečana količina sluzi.
Pri pljučnici se vnamejo pljučni mešički.
Pri astmi se skrčijo gladke mišice v steni sapnic. Zožijo se dihalne poti in bolnik zelo težko diha. Poveča pa se tudi izločanje sluzi.
Seneni nahod je alergija, pri kateri se vname nosna sluznica. Bolniki čutijo draženje v nosu in okrog oči. Izloča se povečana količina sluzi.
Številne bolezni se razvijejo zaradi vdihavanja npr. prahu, izpušnih plinov in nekaterih kemikalij. Zaposleni na izpostavljenih delovnih mestih morajo zato nositi ustrezno zaščitno masko.
Slika prikazuje delo v lakirnici.
Številne bolezni se razvijejo zaradi vdihavanja strupenih snovi. Za zaščito moramo nosti zaščitno masko.
Slika prikazuje delo v lakirnici.
Zadušitev s hrano
Če hrana ali drugi delci zaprejo dihalne poti, se oseba lahko zaduši. Če dušeči ne more govoriti niti se učinkovito izkašljati, je to znak, da je življenjsko ogrožen.
