Invazivne vrste
Verjetno poznate rek, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Pri rastlinah, katerih semena se razširjajo s pomočjo vetra, vode ali živali, pa lahko mlada rastlina pade precej daleč od starševske. Vseeno je razširjanje organizmov omejeno.
Večina organizmov ne more prečkati oceanov in poseliti drugih celin. Človek to zmore. In prav človek je z daljnih potovanj pogosto prinašal tudi različne rastline in živali. Nekatere namenoma, ker so se mu zdele lepe, okusne ali kako drugače koristne, nekatere pa so bile prinesene skupaj s tovorom. V novem okolju ti organizmi niso imeli naravnih plenilcev in nekateri so se v njem uspešno razmnožili in razširili. Včasih so tako zelo uspešni, da predstavljajo grožnjo domorodnim rastlinam in živalim. Takšnim organizmom pravimo invazivne tujerodne vrste. Beseda »invazivne« pomeni, da se zelo hitro širijo po območju, izraz »tujerodne«, da izvirajo iz tujih krajev in se v novo domovino niso razširile po naravni poti, temveč s pomočjo človeka.
Če pogledate okoli sebe, lahko opazite številne invazivne tujerodne rastlinske vrste, ki na nekaterih območjih že močno spreminjajo podobo pokrajine. Pogosto rastejo na območjih, ki jih je človek spremenil – odstranil je naravno rastlinje in ustvaril pogoje za naselitev tujerodnih rastlinskih vrst. Takšen primer so opuščene njive, cestne bankine, železniški nasipi in izsekani rečni bregovi. Takšne dele pogosto prerastejo orjaška in kanadska zlata rozga, žlezava nedotika in japonski dresnik. Tvorijo goste sestoje in onemogočajo rast domorodnih rastlin. Nekatere, kot je pelinolistna žvrklja ali ambrozija, lahko povzročajo tudi alergije.
Tujerodne živali je morda nekoliko težje opaziti. Na sprehodu ob ribniku lahko včasih opazimo želve z rdečo liso na vratu. To so rdečevratke, priljubljene akvarijske želve, ki jih je v naravi že veliko. Po slovenskih vodah plavajo tudi različne tujerodne ribe, na primer sončni ostriž ali pa vsem znane zlate ribice. Po Muri in Dravi se širi signalni rak, ki s seboj prinaša za rake smrtonosno bolezen – račjo kugo. Vedno pogostejša prebivalka voda je tudi nutrija – bobru podoben glodavec, ki so ga pri nas nekoč gojili zaradi njegovega krzna. Če vas podnevi piči komar, gre morda za tujerodno vrsto tigrastega komarja. V Blejskem jezeru delajo škodo zebraste školjke.
Invazivne tujerodne vrste so škodljive za okolje in za človeka, saj rušijo ravnovesje v ekosistemih. V prihodnje bo treba bolj skrbno preprečevati vnos novih potencialno invazivnih tujerodnih vrst in omejiti razširjenost tistih, ki so v okolju že prisotne.
Prirejeno po članku Jane Kus Veenvliet in Paula Veenvliet Signalni rak Pacifastacus leniusculus v reviji Informativni list, oktober 2008, številka 14, spletna stran tujerodne-vrste.info/informativni-listi/INF14-signalni-rak.pdf