Raznovrstne celinske vode
Celinske vode
Za celinsko vodo večinoma rečemo, da je sladka. To pomeni, da ne vsebuje veliko raztopljenih snovi, ki bi dale vodi slan okus. Vendar pa poznamo tudi slana jezera, kot je Mrtvo morje. Celinske vode lahko v grobem razdelimo na tekoče in stoječe vode.
Potoki, reke in podzemne vode
Potok je manjše vodno telo. V potoku se med kamni pred vodnim tokom skrivajo številne živali. Večinoma so sploščenih oblik, da jih voda ne odnese. Hitro pretočna voda je navadno mrzla, vsebuje pa veliko kisika. Voda v potoku ne teče povsod enako hitro. Običajno se vzdolž potoka izmenjujejo hitro tekoče brzice in tolmuni.
Potok je manjše vodno telo. V potoku se med kamni pred vodnim tokom skrivajo številne živali, ki so sploščene oblike, da jih ne odnese. Hitro pretočna voda je navadno mrzla, vsebuje pa veliko kisika. Voda v potoku ne teče povsod enako hitro, izmenjujejo se hitro tekoče brzice in tolmuni.
Reka je večje vodno telo. Nastane z združitvijo pritokov potokov in manjših rek. Tok reke se spreminja od izvira do izliva.
- Zgornji tok reke je hiter, zato se v njem planktonske alge ne morejo namnožiti. Voda tu vsebuje veliko kisika.
- V nižini se tok reke upočasni in reka dela številne ovinke. Ti predeli so pogosto tudi poplavljeni (poplavne ravnice, nižinski poplavni gozdovi).
- Reke spodjedajo bregove in si včasih skrajšajo pot. Takrat ob reki nastane mrtvica – mrtvi rokav reke, ki se z reko poveže le ob narasli vodi.
- Posebno življenjsko okolje je prodišče. Ko se tok reke upočasni, se prodniki posedejo in nastane prodišče.
Reka je večje vodno telo. Nastane z združitvijo pritokov potokov in manjših rek. Tok reke se spreminja od izvira do izliva.
- Zgornji tok reke je hiter, voda vsebuje veliko kisika.
- V nižini se tok reke upočasni in reka dela številne ovinke.
- Reke spodjedajo bregove in si včasih skrajšajo pot.
- Posebno življenjsko okolje je prodišče. Ko se tok reke upočasni, se prodniki posedejo in nastane prodišče.
Med podzemne vode spada voda, do katere dnevna svetloba ne pride. To sta podtalnica in voda v kraškem podzemlju. Podzemne vode imajo zelo majhno samočistilno sposobnost. V njih ni rastlin, ki bi lahko porabile odvečna hranila, zato so še posebej dovzetne za onesnaževanje. V podzemni vodi živijo različne manjše jamske živali. Vid je pri teh živalih nadomeščen s tipom, zato imajo navadno dolge tipalnice in druge okončine, s katerimi zaznavajo okolje.
Med podzemne vode spada voda, do katere dnevna svetloba ne pride. To sta podtalnica in voda v kraškem podzemlju.
Podzemne vode imajo zelo majhno samočistilno sposobnost. V njih ni rastlin, ki bi lahko porabile odvečna hranila, zato so še posebej dovzetne za onesnaževanje.
Jezera, mlake in ribniki
Manjša zamočvirjena okolja imenujemo mlake. Lahko so naravne ali umetne. V preteklosti so jih pogosto izdelovali za napajanje živine, predvsem na Krasu, kjer zaradi apnenčaste podlage ni naravnih mlak. Takšni kraški napajalni mlaki pravimo kal. Ribniki so običajno narejeni umetno. Namenjeni so gojenju rib ali drugih vodnih živali. Še večja vodna telesa so jezera. Podobno kot v morju so tudi v celinskih stoječih vodah različni predeli.
Manjša zamočvirjena okolja imenujemo mlake. Lahko so naravne ali umetne. Ribniki so običajno narejeni umetno. Namenjeni so gojenju rib ali drugih vodnih živali. Še večja vodna telesa so jezera. Podobno kot v morju so tudi v celinskih stoječih vodah različni predeli.
V Sloveniji imamo tudi nekaj presihajočih jezer. Največje je Cerkniško jezero, ki se ob večjih padavinah v nekaj dneh napolni, v sušnem obdobju pa se več tednov prazni.
Mokrišča
Kot mokrišča običajno pojmujemo naravna okolja, ki niso niti kopenska niti vodna. Primeri mokrišč so: barje, močvirni travnik, poplavni gozd, mrtvice in mlaka. Mokrišča so življenjski prostor številnih organizmov, hkrati pa so pomembna tudi pri zadrževanju vode pri poplavah, vzdrževanju podtalnice in naravnem čiščenju vode. So tudi pomembna zaloga hrane, surovin in energije.
Barja nastanejo na območjih, ki so prepojena z vodo. Tam rastejo različne vlagoljubne rastline, kot so šaši in mahovi. Ko rastline na barju odmrejo, se zelo počasi razkrajajo. Rastlinski ostanki se zato začnejo kopičiti. Takšna barja so na začetku nizka barja. To pomeni, da je plast odmrlega rastlinja še dovolj tanka, da korenine rastlin dosežejo prst in talno vodo.
Kot mokrišča običajno pojmujemo naravna okolja, ki niso niti kopenska niti vodna. Primeri mokrišč so: barje, močvirni travnik, poplavni gozd, mrtvice in mlaka.
Barja nastanejo na območjih, ki so prepojena z vodo.
Kopno ob vodi
Rastje ob vodi je pogosto bujno, zato je zatočišče za mnoge živali. Tu gnezdijo različne vrste ptic, na varnem so manjše talne živali, toda izza rastlin prežijo tudi plenilci.
