Kromatografija
Da so v rastlinski celici res različna barvila, je mogoče dokazati na enostaven način – z ločevanjem barvil s kromatografijo. Beseda kromatografija je sestavljena iz dveh grških besed: chromos, kar pomeni barva, in grafein, kar pomeni pisati, torej pisanje z barvami.
Potrebuješ:
- tri liste rdeče rastline (npr. javor, leska)
- terilnico s pestilom
- škarje
- kremenčev pesek
- žličko
- kapalko
- filtrirni papir
- erlenmajerico
- gumijasti zamašek
- zmes acetona in izopropanola
- aceton
Navodilo za delo:
- Pripravi barvila iz listov rastlin: liste na drobno natrgaj, jih daj v terilnico in dodaj žličko kremenčevega peska.
- Nato dodaj nekaj mililitrov acetona in izopropanola ter liste stri v gladko kašo. Po potrebi dodajaj aceton, tako da je nad kašo raztopina barvil in acetona.
- Trak filtrirnega papirja obreži v konico in nad njo s kapalko previdno nanesi zmes barvil. Pazi, da lisa ne postane prevelika.
- Pusti, da aceton izhlapi, in postopek ponovi še trikrat.
- Filtrirni papir vstavi v erlenmajerico, tako da v tekočino sega le konica papirja. Erlenmajerico takoj zapri z zamaškom in opazuj spremembe.
- Z ustreznimi barvami skiciraj in pobarvaj nastali kromatogram.
- Nariši aparaturo in prilepi kromatogram na označeno mesto v zvezku za aktivno učenje.
Odgovori na vprašanja:
- Kakšnih barv so barvila, ki so se ločila na kromatogramu?
- Ali rastline z rdečimi barvili opravljajo fotosintezo? Utemelji.
- Katero zeleno barvilo je v kloroplastih in sodeluje pri fotosintezi?
Ali tudi rdeče rastline vršijo fotosintezo?
Odgovor na to vprašanje lahko dobimo s pomočjo kromatografije. Rdeči javor ima veliko rdeče-vijoličastih barvil. Barvila iz listov izločimo s topili in nastalo raztopino nanesemo na kromatografski papir. Na osnovi lastnosti barvila ta različno hitro potujejo po papirju. Na ta način se barvila pri kromatografiji ločijo.