Ali onesnažujemo ali varujemo?
Včasih onesnažujemo ...
Onesnaženje pomeni, da v okolje vnesemo neželeno snov, ki ogroža organizme. Pri različnih kemičnih procesih se sproščajo različne snovi. Te snovi so lahko za organizme koristne (na primer kisik), nepomembne (na primer zlato) ali strupene (na primer ogljikov monoksid). Nekatere strupene snovi samo zavirajo ali spremenijo rast organizmov, nekatere pa jih tudi pomorijo. Snovi, ki so strupene, so s človeškega vidika nezaželene, zato jih imenujemo onesnaževalci.
Onesnaženje pomeni, da v okolje vnesemo neželeno snov, ki ogroža organizme. Snovi so lahko za organizme koristne (na primer kisik), nepomembne (na primer zlato) ali strupene (na primer ogljikov monoksid). Snovi, ki so strupene, so s človeškega vidika nezaželene, zato jih imenujemo onesnaževalci.
Včasih varujemo ...
Znanstveniki v zadnjem času opažajo številne podnebne spremembe. Ponekod pade več dežja kot običajno, zato nastanejo poplave. Spet drugje ne pade skoraj nič dežja in se zaradi suše širijo puščave. Vedno več je tudi močnejših neurij, orkanov in drugih neugodnih vremenskih pojavov, ki jih pripisujemo spreminjanju podnebja. Sklepamo, da smo to spreminjanje povzročili sami s posegi v okolje. Ker ne želimo, da bi se ti neugodni vremenski pojavi še bolj zaostrili in bili še pogostejši, želimo spreminjanje okolja vsaj zmanjšati in okolje zavarovati. Varstvo okolja torej pomeni, da okolje zaščitimo pred tem, da bi ga ljudje preveč spremenili. Izrabo naravnih virov lahko upočasnimo na različne načine. Trajnostna (sonaravna) raba je način izrabe naravnih virov, pri katerem se trudimo ustvarjati čim manjše breme za okolje predvsem z zmanjšanjem onesnaževanja.
Znanstveniki v zadnjem času opažajo številne podnebne spremembe. Sklepamo, da smo to spreminjanje povzročili sami s posegi v okolje. Ker ne želimo, da bi se ti neugodni vremenski pojavi še bolj zaostrili in bili še pogostejši, želimo spreminjanje okolja vsaj zmanjšati in okolje zavarovati.
Trajnostna (sonaravna) raba je način izrabe naravnih virov, pri katerem se trudimo ustvarjati čim manjše breme za okolje predvsem z zmanjšanjem onesnaževanja.
... neprestano spreminjamo!
Ko so ljudje živeli kot nabiralci in lovci, okolja niso bistveno spreminjali. Bili so enostavno del narave. Sčasoma so ugotovili, da je mogoče hrano enostavneje pridobivati z gojenjem. Ljudje so posekali gozd, da bi gojili užitne rastline in živali. Pridelovanje hrane je od ljudi zahtevalo, da več časa preživijo na istem mestu, zato so začeli graditi bivališča. Ko so imeli na voljo več hrane in boljše zavetje, se je tudi število ljudi močno povečalo. To je pomenilo, da je bilo treba pridelati še več hrane. Danes na Zemlji živi okoli 7 milijard ljudi, ki s svojim delovanjem močno vplivajo na okolje. Vsakršna večja sprememba v okolju ali naravna katastrofa zelo slabo vpliva na zelo velik del ljudi.
Najprej so ljudje živeli kot nabiralci in lovci, sčasoma pa so ugotovili, da je mogoče hrano enostavneje pridobivati z gojenjem. Ljudje so posekali gozd, da bi gojili užitne rastline in živali. Ko so imeli na voljo več hrane in boljše zavetje, se je tudi število ljudi močno povečalo. Danes na Zemlji živi okoli 7 milijard ljudi, ki s svojim delovanjem močno vplivajo na okolje. Vsakršna večja sprememba v okolju ali naravna katastrofa zelo slabo vpliva na zelo velik del ljudi.
Moderno življenje zahteva energijo
Človek za spreminjanje sveta potrebuje energijo. Vire energije običajno opredelimo kot obnovljive in neobnovljive. Prvi so stalni, ali pa se nenehno obnavljajo, pri drugih pa je omejitev zaloga, ki jo bo človeštvo prej ali slej izčrpalo. Viri, ki so na voljo, večinoma niso neposredno uporabni. Prej jih je treba pretvoriti v drugo obliko, na primer električno, toplotno ali kinetično energijo.
Vire energije običajno opredelimo kot obnovljive in neobnovljive. Prvi so stalni, ali pa se nenehno obnavljajo, pri drugih pa je omejitev zaloga, ki jo bo človeštvo prej ali slej izčrpalo.