Humanizem in renesansa

KLJUČNE BESEDE:

• humanizem
• heliocentrični sistem
• mikroskop
• atlas
• tiskarski stroj
• renesansa

Sredi 14. stoletja so v bogatih italijanskih mestih, ki so bila središča trgovine (Firence, Benetke, Rim, Genova …) meščani začeli zavračati srednjeveško miselnost, ki je poudarjala vero. Širitev gibanja so spodbudili bizantinski učenjaki, ki so v 15. stoletju (ob osmanskem zavzetju Bizantinskega cesarstva leta 1453) pribežali v Evropo.

Vse opisano je vplivalo na to, da se je pojavilo novo filozofsko (etično) idejno gibanje, imenovano humanizem, ki je:

▪ poudarjalo pomen človeka ─ posameznika, njegovih sposobnosti, misli in čustev,
▪ zagovarjalo kritično razmišljanje in osebni odnos do Boga,
▪ spodbujalo raziskovanje narave in človeka.

Humanizem se je iz Apeninskega polotoka razširil po Evropi in v naslednjih dvesto letih spremenil evropski pogled na svet in položaj posameznika v njem.

Humanisti so svoje ideje in znanje črpali iz del antičnih grških in rimskih piscev. Preučevali so tudi znanje arabskih učenjakov. Vodilna humanista v zahodni Evropi sta bila angleški pravnik in filozof Thomas More ter nizozemski duhovnik in učenjak Erazem Rotterdamski.
Na osnovi pridobljenega znanja in novih raziskovanj so začeli v Evropi v 16. in 17. stoletju nastajati zametki moderne znanosti.

Velik del cerkvenih dostojanstvenikov je humanističnim znanstvenikom močno nasprotoval, saj so se bali, da bi upadel ugled Cerkve in bi ljudje prenehali verovati, če bi se izkazalo, da verske resnice in verski pogledi na svet ne držijo.

Okoli leta 1450 je v Nemčiji Johannes Gutenberg izpopolnil kitajsko tehniko tiskanja in izumil tiskarski stroj s premičnimi kovinskimi črkami. Tiskarji so z njim črke lahko razporedili poljubno in jih večkrat uporabili. Sprva so tiskali le verske knjige, kmalu pa tudi druge zvrsti, obvestila, novice, različne pozive.

Izum tiska se je hitro razširil po Evropi in imel mnoge posledice:

• količina knjig, dostopnih bralcem, se je zelo povečala; knjige so bile cenejše kot rokopisi, zato so bile dostopne širši množici,
• dostopnost knjig je med ljudmi spodbujala zanimanje za znanje, kar je spodbujalo širjenje univerz in knjižnic,
• povečal se je pomen ljudskih (narodnih) jezikov, saj so se knjige tiskale tudi v teh jezikih,
• tisk je ljudem omogočil, da so lahko sami prebirali in si razlagali Biblijo, kar je vplivalo na pojav novih verskih razlag,
• omogočil je hitro širjenje informacij in pomagal pri širjenju humanističnih idej.

ZANIMIVO
Prva knjiga, ki jo je Gutenberg natisnil, je bila Biblija. Imela je 1.286 ilustriranih strani. Natisnjenih je bilo 200 izvodov, od katerih jih je danes na svetu ohranjenih 46.

Humanistično zanimanje za posameznika in antična dela je v današnji Italiji pripeljalo do razcveta umetnosti, arhitekture in književnosti. Ta razcvet imenujemo renesansa, kar pomeni preporod (antike).

Bogate italijanske družine (na primer Medici v Firencah) in papež v Rimu so denarno podpirali umetnike in naročali njihova dela.
Renesančno obdobje je trajalo približno 300 let, med 1300 in 1600, in se je iz Italije razširilo po vsej Evropi.

Značilnosti renesanse so bile:

• v svojih upodobitvah so umetniki slavili človeško telo,
• slikarji so upodabljali biblijske osebe in zgodbe, vse pogostejše pa so bile upodobitve neverskih vsebin, na primer portreti članov bogatih meščanskih družin,
• zelo priljubljeni so bili kipi, ki so posnemali antični slog in bili realistični,
• umetniki in arhitekti so uvedli nove tehnike v slikanju in gradnji.

ZANIMIVO
V obdobju renesanse so se uveljavile tudi slikarke in pisateljice. Med najuspešnejšimi je bila italijanska pesnica Vittoria Colonna.

Renesančni arhitekti so navdih iskali v zgradbah antičnega Rima. Uporabljali so inženirsko znanje antične rimske kulture (oboke, kupole, stebre), ki so jih nadgradili z novim znanjem in tehnikami.