Prazgodovina
KLJUČNE BESEDE:
• prazgodovina
• kamena doba
• Homo sapiens
• neolitska revolucija
• doba kovin
• neandertalčeva piščal
• koliščarska naselja
• Vaška situla
Prazgodovina in razvoj človeka
Predniki današnjih ljudi – imenujemo jih človečnjaki − so se pojavili pred okoli 4 milijoni let v vzhodni Afriki. Obdobje človeške zgodovine od pojava človečnjakov do pojava prvih civilizacij in pisave (sredi 4. tisočletja pr. Kr./pr. n. š.) imenujemo prazgodovina. Največji del prazgodovine predstavlja kamena doba, ki se deli na
- starejšo,
- srednjo in
- mlajšo kameno dobo.
ZANIMIVO
Iz kamene dobe imamo le materialne vire, kot so človeške kosti, ostanki kamnitega orodja in orožja.
Od pojava prvega človečnjaka se je v milijonih let starejše kamene dobe zvrstilo več vrst človečnjakov. Človek z razvojem spreminjal in postajal vse bolj podoben današnjemu človeku.
Današnji človek pripada vrsti Homo sapiens, kar pomeni misleči (razumni, modri) človek. Homo sapiens se je pojavil v vzhodni Afriki pred približno 400.000 leti. V zgodovini je bila ta vrsta ena od mnogih podobnih, a najuspešnejša v boju za preživetje.
Od pojava prvega človečnjaka se je v milijonih let starejše kamene dobe zvrstilo več vrst človečnjakov. Primerjava med njimi pokaže, da se je človek z razvojem spreminjal in postajal vse bolj podoben današnjemu človeku:
• njegova hoja je postala pokončna, kar je omogočilo uporabo sprednjih okončin,
• njegove roke so postale spretnejše,
• povečala se je prostornina možganov; sobivanje v skupnosti je vplivalo na razvoj možganov, sposobnost razmišljanja in dogovarjanja,
• iz potrebe po sporazumevanju se je razvil govor.
Današnji človek pripada vrsti Homo sapiens, kar pomeni misleči (razumni, modri) človek. Homo sapiens se je pojavil v vzhodni Afriki pred približno 400.000 leti. V zgodovini je bila ta vrsta ena od mnogih podobnih, a najuspešnejša v boju za preživetje.
Pred okoli 100.000 do 75.000 leti je vzhodno Afriko prizadela velika suša, ki je prizadela rastlinstvo in živalstvo. Pomanjkanje hrane je povzročilo veliko razseljevanje Homo sapiensa iz Afrike v Evropo in Azijo, zatem še na oddaljene celine (Amerika, Avstralija). Njegovo selitev si lahko ogledaš na spodnjem zemljevidu.
S pomočjo zemljevida odgovori na vprašanje
Koliko časa je Homo Sapiens potreboval, da je poselil vse celine?
ZANIMIVO
V času preseljevanja Homo sapiensa je bila Sahara zeleno, rodovitno območje z bogatim rastlinstvom in živalstvom (sloni, nosorogi in žirafe).
ZANIMIVO
Najstarejše ostanke človeške vrste Homo sapiens so odkrili v Etiopiji (Afrika).
Starejša kamena doba
Starejša kamena doba je najstarejše obdobje v preteklosti človeštva. V tem obdobju so se ljudje preživljali z lovom, nabiralništvom. Niso imeli stalnih bivališč, prebivali so v začasnih bivališčih, jamskih previsih ali šotorih. Pomagali so si z orodji in orožji, ki so jih izdelali iz materialov, ki so jih našli v naravi.
Ljudje so v času starejše kamene dobe uporabljali ogenj. Spoznali so ga naključno ob udaru strele ali ob gozdnih požarih, pozneje so se ga naučili zanetiti sami. Skrb, da ogenj ni ugasnil, je postala poglavitna. Ogenj je za prazgodovinske ljudi pomenil veliko odkritje.
Ljudje so v času starejše kamene dobe uporabljali ogenj. Spoznali so ga naključno ob udaru strele ali ob gozdnih požarih, pozneje so se ga naučili zanetiti sami. Skrb, da ogenj ni ugasnil, je postala poglavitna. Ogenj je za prazgodovinske ljudi pomenil veliko odkritje:
• grel jih je ob mrzlih dneh in nočeh,
• varoval jih je pred divjimi živalmi,
• osvetljeval je prostor ter
• omogočal je pripravo hrane in izdelavo pripomočkov za lov.
Mlajša kamena doba
V času med 10.000 in 8000 pr./pr. n. š. Kr. so ljudje postali poljedelci (pridelovalci hrane) in živinorejci. Udomačili so ovce, koze, prašiče in krave. Drobnico so redili za meso, dlako, kože in roževino, govedo pa za vprego in molžo.
Ta velika sprememba v načinu življenja ljudi se imenuje neolitska revolucija in pomeni začetek mlajše kamene dobe (neolitika).
Poljedelstvo se je najprej pojavilo na območju med Perzijskim zalivom in Sredozemskim morjem. To območje imenujemo rodovitni polmesec. Poljedelstvo se je pojavilo še v Srednji Ameriki in v južni in jugovzhodni Aziji. Na spodnjem zemljevidu lahko vidiš, da so prvi kmetje gojili različne kulture.
S pomočjo zemljevida odgovori na vprašanje
Katere kulture so gojili na območju rodovitnega polmeseca?
Širjenje poljedeljstva in živinoreje v času mlajše kamene dobe je vplivalo na začetek stalne naselitve in pojav prvih vasi. S tem se je močno spremenila tudi družba. Pojavila so se zgodnja kulturna središča ter prve organizirane družbe. V mlajši kameni dobi so se pojavila tudi nova orodja in prve obrti.
Doba kovin
Ob koncu mlajše kamene dobe je človek odkril in začel uporabljati prve kovine. Z uporabo kovin se je v zgodovini človeštva začelo obdobje, ki je trajalo od ok. 3500 pr. Kr./pr. n. š. do ok. 300 pr. Kr./pr. n. š. Imenujemo ga doba kovin. Glede na kovino, ki se je v določenem obdobju najbolj uporabljala, ločimo bakreno, bronasto in železno dobo
Prva širše uporabljena kovina je bil baker, ki pa je bil za izdelavo orožja premehak. Pri mešanju s kositrom so dobili vsestransko uporaben bron. V 1. tisočletju pr. Kr. so začeli ljudje kopati in topiti železovo rudo.
Po obdelavi železa in odličnih železnih izdelkih so bili v Evropi še posebej znani Kelti, ki so v času železne dobe živeli tudi na današnjem slovenskem ozemlju.
V dobi kovin so se pojavili novi poklici in nove obrti. Pridelke, živila in obrtne izdelke, ki so jih ljudje pridelali v večjih količinah, kot so jih potrebovali za svoje potrebe, so menjavali za izdelke ali stvari, ki jih niso imeli. V dobi kovin se je razvila trgovina in prvi denar. Močno se je spremenila tudi družba. Posamezniki in družine so pridobili veliko bogastvo in ugled - pojavila se je zasebna lastnina. Družba se je tako razslojila na različne družbene sloje.
Ponovim in razmislim
1. Kje se je razvila vrsta Homo Sapiens?
2. Zakaj odkrije ognja predstavlja pomemben korak v razvoju človeške kulture?
3. Katere spremembe je prinesla neolitska revolucija?
4. Na katera obdobja in podobdobja delimo čas prazgodovine?
Zdaj vem
• Najdaljše obdobje prazgodovine predstavlja kamena doba - čas razvoja in raselitve vrste Homo Sapiens.
• V starejši kameni dobi, so se ljudje preživljali z lovom in nabiralništvom. Pomemben napredek predstavlja odkritje ognja.
• V mlajši kameni dobi se z neolitsko revolucijo pojavita poljedelstvo in živinoreja ter stalna naselitev.
• Dobo kovin delimo na bakreno, bronasto in železno dobo. V tem času se razvijeta trgovina in obrt.