S širjenjem poljedelstva in živinoreje se je zelo spremenilo življenje ljudi. Med najpomembnejšimi spremembami je bila stalna naselitev, ki je vplivala na nastanek prvih vasi s preprostimi kočami.
S stalno naselitvijo so se oblikovale nove skupnosti, imenovane rodovi. Rod je temeljil na krvnem sorodstvu, zanj je bila značilna skupna lastnina. Več rodov se je povezalo v pleme. Pripadniki plemena so govorili isti jezik, imeli so enake navade in skupnega plemenskega voditelja − poglavarja.
Pojavila so se tudi kulturna središča, ki so postala prostor novih idej in tehnološkega znanja. Nastala so v Srednji Ameriki, severni Afriki, jugozahodni Aziji in na Kitajskem. Zanje so bile značilne tudi prve organizirane družbe.
ZANIMIVO
Prva udomačena žival je bil pes; ljudje so lovili volčje mladiče že v srednji kameni dobi in jih vzgajali za lov in zaščito.
ZANIMIVO
Prebivalce kulturnih središče je združeval podoben način življenja (vedenje, navade, jezik), povezovala pa so jih skupna verska obredja.
Za obdelovanje polj so ljudje razvili nova orodja, na primer motiko, srp in ralo. Ralo je bil predhodnik pluga in so ga uporabljali predvsem za rahljanje prsti, saj prsti ni obračalo.
S stalno naselitvijo se je pojavila potreba po izdelkih za vsakdanjo rabo, kar je privedlo do nastanka prvih obrti.
Za obdelovanje polj so ljudje razvili nova orodja, na primer motiko, srp in ralo. Ralo je bil predhodnik pluga in so ga uporabljali predvsem za rahljanje prsti, saj prsti ni obračalo.
S stalno naselitvijo se je pojavila potreba po izdelkih za vsakdanjo rabo, kar je privedlo do nastanka prvih obrti:
• lončarska (izdelovanje posod iz gline),
• predilska (iz živalskih dlak in rastlinskih vlaken so izdelovali niti za blago),
• tkalska (izdelovanje blaga),
• usnjarska,
• tesarska (izdelovanje lesenih hiš).