V dobi kovin so se pojavili novi poklici, kot so bili rudarji, topilci rude, drvarji, oglarji, livarji, kovači. Skupaj z njimi so se v dobi kovin pojavile nove obrti, kot so kovaštvo, oglarstvo in livarstvo.
Iz kovine so izdelovali izdelke, ki so jih uporabljali v poljedelstvu, trgovini, rokodelstvu in vojskovanju. Najpogostejši kovinski izdelki so bili meči, čelade, sulice, motike, srpi, rala, sekire in noži. S kovinskim orožjem je močno napredovalo vojskovanje.
ZANIMIVO
Prva uporabljena kovina je bilo zlato, a je zaradi slabe uporabnosti in redkosti služilo zgolj kot nakit.
ZANIMIVO
Prvi so bakrovo rudo sredi 4. tisočletja pr. Kr. talili in uporabljali Sumerci na ozemlju današnjega južnega Iraka.
Pojav trgovine in denarja
Pridelke, živila in obrtne izdelke, ki so jih ljudje pridelali v večjih količinah, kot so jih potrebovali za svoje potrebe, so menjavali za izdelke ali stvari, ki jih niso imeli. V dobi kovin se je razvila trgovina.
• Vplivala je na nastanek trgovskih poti ob prehodih čez reko ali plovnih morskih poteh. Ob njih so nastale trgovske naselbine.
• Sprva so ljudje menjali blago za blago (menjalna trgovina), pri tem so svoj pridelek ali izdelek zamenjali za drugega; včasih pa za posamezne predmete, ki so imeli veliko vrednost (na primer sol, školjke, začimbe, kovinska zrna).
• V 7. stol. pr. Kr. so Lidijci v Mali Aziji prvi začeli izdelovati denar v obliki zlatih in srebrnih kovancev.
Razpad rodovne skupnosti
S tehnološkim napredkom, ki je omogočil viške pridelkov, se je v dobi kovin družba spremenila. Posamezne družine so pridobile veliko bogastvo in družbeno moč. Njihovo premoženje je postalo zasebna lastnina.
Zaradi želje po povečanju premoženja ali oblasti nad drugimi je med družinami in plemeni pogosteje prihajalo do vojn. Vojaški poveljniki, ki jim je pripadel največji del vojnega plena, so postali bogati, poimenovani vojaško plemstvo.
Ob naraščajočih premoženjskih razlikah se je rodovna skupnost razslojila na več skupin ali slojev.
V družini so bile vloge deljene. Moški so se ukvarjali z vojskovanjem, poljedelstvom, živinorejo, rudarstvom in težkimi fizičnimi deli (livarstvo). Pridobili so vodilno vlogo v družini in družbi. Ženske so skrbele za dom in družino, bile pa so tudi tkalke, predice, lončarke.
Ob naraščajočih premoženjskih razlikah se je rodovna skupnost razslojila na več skupin ali slojev:
• vplivni in bogati, ki so odločali v družbi; posebno veljavo so imeli vojaki in vojaško plemstvo,
• svobodni prebivalci, ki niso odločali v družbi in so opravljali najrazličnejše poklice (obrtniki, trgovci, kmetje),
• nesvobodni sužnji.
V družini so bile vloge deljene. Moški so se ukvarjali z vojskovanjem, poljedelstvom, živinorejo, rudarstvom in težkimi fizičnimi deli (livarstvo). Pridobili so vodilno vlogo v družini in družbi. Ženske so skrbele za dom in družino, bile pa so tudi tkalke, predice, lončarke.
Napredek v gradnji bivališč
Izpopolnjeno kovinsko orodje, kot so bila kladiva, sekači in rezila, je omogočilo napredek v gradnji bivališč. Nastala so bivališča različnih oblik in velikosti, prilagojena zahtevam naravnega okolja.
Na jezerskih in močvirnatih predelih alpskega območja v Evropi - tudi na območju Slovenije, so v času bakrene in bronaste dobe gradili koliščarska naselja.
V železni dobi so na vzpetinah nastala utrjena naselja, imenovana gradišča, ki so bila obdana z obrambnim kamnitim (ali zemljinim) nasipom ali jarkom. Ležala so ob glavnih rekah in na območjih s širokim pregledom po dolinah ali na stičiščih dolin.