Izotaktični, sindiotaktični in ataktični polimeri
Izotaktični, sindiotaktični in ataktični polimeri so vrste polimerov, ki se razlikujejo po ureditvi in razporeditvi atomov ali skupin na verigi, kar povzroči tridimenzionalno strukturo molekule. V izotaktičnem polimeru so vse skupine substituentov na isti strani polimerne verige, kar je urejena struktura, vodi do višje kristaliničnosti in boljših fizikalnih lastnosti. Preko 95 % PP je izotaktičnega PP, izdelanega z Z-N katalizatorjem. Ta struktura je najbolj stabilna.
Sindiotaktični polimeri imajo skupine izmenično dodane na nasprotno stran polimernega ogrodja. Primeri sindiotaktičnih polimerov so EVA, ABS in nitril kavčuk.
Ataktični polimeri imajo naključno razporejene skupine vzdolž polimerne verige, kar ima za posledico neurejeno strukturo. Pomanjkanje reda vodi do amorfnega polimera z nizko kristaliničnostjo in drugačnimi fizikalnimi lastnostmi, kot jih imajo izotaktični polimeri, npr. PVC in PS.