Adicijski in kondenzacijski polimeri
Adicijska polimerizacija (poliadicija) je povezovanje monomerov, ki imajo dvojne vezi (alkeni) ali trojne vezi (alkini). Za kontroliranje adicijske polimerizacije vedno potrebujemo katalizatorje in povišano temperaturo. Verižna polimerizacija je adicijska polimerizacija, ki poteka kot verižna reakcija. Veriga polimera je tu običajno sestavljena samo iz ogljikovih atomov. V polimerizaciji alkenov se prekine dvojna vez, sproščena elektrona pa se premestita in tvorita nova propagacijska centra, najpogosteje s prostimi radikali – reaktivnimi deli molekul z neparnimi elektroni. Reakcije praviloma kontroliramo s specialnimi katalizatorji.
Kondenzacijska polimerizacija (polikondenzacija) je povezovanje monomerov, ki vsebujejo dve funkcionalni skupini (npr. karboksilna skupina in hidroksilna skupina). Funkcionalna skupina prvega monomera se poveže s funkcionalno skupino drugega monomera. Pri tem se odcepijo manjše molekule, najpogosteje molekule vode. Značilni kondenzacijski polimeri so poliestri in poliamidi. Za poliestre je značilna estrska skupina –COO, za poliamide pa amidna skupina –CONH–. V verigah poliestrov je ponavljajoča se enota estrska skupina, za poliamide pa amidna. Tipična je kondenzacijska polimerizacija v trdnem stanju za pridobivanje poliamidov z reakcijo alkohola in karboksilne kisline z izgubo vode. Za stopenjsko polimerizacijo je pogoj monomer z najmanj dvema različnima funkcionalnima skupinama ali dva različna dvofunkcionalna monomera, ki medsebojno reagirata v vsaki stopnji in počasi tvorita daljšo polimerno molekulo. Večina stopenjskih polimerizacij se uvršča med polikondenzacije, v katerih nastajajo poleg polimera tudi enostavni stranski produkti (kondenzati), na primer voda. Stopenjska polimerizacija poliuretana iz izocianata in bifunkcionalnih alkoholov je brez izgube vode, a so razvrščeni kot adicijski polimeri in ne kot kondenzacijski polimeri.