Linearni, razvejani in zamreženi polimeri
Linearni polimeri imajo monomerne enote povezane skupaj v dolge ravne verige. Če so orientirane vzporedno, je struktura gosto zapakirana. Omogočena je tudi tvorba delnih kristalov – kristalitov. Posledično imajo linearni polimeri višjo gostoto, tališče, natezno trdnost in kemijsko odpornost. Primeri linearnih polimerov so PE, PP, PA, PET.
Razvejani polimeri se zaradi prisotnosti stranskih verig ne zapakirajo dobro. Posledično imajo v primerjavi z linearnimi polimeri nižja tališča, gostoto, trdnost in odpornost. Tako adicija kot kondenzacija lahko tvorita linearne in razvejane polimere. V skupino razvejanih polimerov uvrščamo amilopektin, glikogen in mnoge gume.
Zamreženi polimeri imajo prvotno oblikovane linearne verige prečno povezane in tako združene, da tvorijo tridimenzionalno mrežno strukturo. Ti polimeri so največkrat kondenzacijski, trdi, togi in pogosto krhki, npr. smole. Zadnja leta so se razvili postopki tudi za zamreženje termoplastov PA 6, PA 66, PPA, PBT, PVC, PS, PET in celo zelo nereaktiven PE. Dobimo zamreženi XPE za rezervoarje in kable, ki je do 5-krat bolj žilav in trden od HDPE.