Kako človek škoduje okolju?
Vpliv človeka na okolje
Ljudje smo del narave in naš obstoj je odvisen od primerne sestave ozračja, tal in vode. Zaradi svojih potreb vse bolj pozabljamo, da so viri v naravi omejeni. S svojimi dejavnostmi pogosto rušimo naravno ravnovesje, saj na naravno okolje vplivamo v tolikšni meri, da neprestano spreminjamo življenjska okolja, od kopnega, morja in zraka. S spodnjo shemo je ponazorjeno, kako človek vpliva na okolje.
Ljudje smo del narave. Zaradi svojih potreb vse bolj pozabljamo, da so viri v naravi omejeni. S svojimi dejavnostmi pogosto rušimo naravno ravnovesje in škodimo okolju.
ALI VEŠ?
Po podatkih Evropske agencije za okolje iz leta 2014 je največji onesnaževalec okolja v Sloveniji Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ).
Onesnaževanje prsti
Tla so naš osnovni življenjski prostor, na katerem pridobivamo hrano in različne surovine. V prsti se shranjujejo pomembne snovi, kot so voda in mineralne snovi.
Z naraščanjem prebivalstva in uvajanjem intenzivnega kmetijstva v 20. stoletju se je začelo načrtno krčenje velikih površin gozdov, ki poteka še danes. Ena izmed posledic človekovih dejavnosti je poleg spremenjene rabe tal tudi onesnaženost prsti, ki zavira rast rastlin, onesnažuje podtalnico ter znižuje rodovitnost prsti.
Z naraščanjem prebivalstva in uvajanjem intenzivnega kmetijstva v 20. stoletju se je začelo načrtno krčenje velikih površin gozdov, ki poteka še danes. Ena izmed posledic človekovih dejavnosti je poleg spremenjene rabe tal tudi onesnaženost prsti.
Med človekovimi dejavnostmi sta največja onesnaževalca prsti kmetijstvo in industrija.
• Kmetijstvo
Kmetijstvo dolgotrajno onesnažuje prst z množično uporabo pesticidov. Pesticidi so sredstva za zatiranje in uničevanje žuželk, plevela in zajedavskih gliv na pridelovalnih površinah. Učinki pesticidov so v tleh prisotni še desetletja in poslabšajo kakovost rodovitne prsti.
Gnojenje z umetnimi mineralni gnojili osiromaši prst. Gnojenje z gnojnico in gnojevko v neprimernem času škoduje prsti in podtalnici.
• Kmetijstvo
Kmetijstvo dolgotrajno onesnažuje prst z množično uporabo pesticidov. Pesticidi so sredstva za zatiranje in uničevanje žuželk, plevela in zajedavskih gliv na pridelovalnih površinah. Poslabšajo kakovost rodovitne prsti.
• Industrija
Nevarni so industrijski izpusti v zraku, ki s padavinami končajo v prsti. Težke kovine, kot so svinec, cink in druge, onesnažujejo prst in zmanjšajo njeno rodovitnost, v prsti ostanejo več tisoč let.
Mnoge izmed škodljivih snovi vsrkajo tudi kulturne rastline, ki jih za prehrano uporabljamo tako ljudje kot domače živali. S tem v naše telo vstopajo snovi, ki ogrožajo naše zdravje.
• Industrija
Nevarni so industrijski izpusti v zraku, ki s padavinami končajo v prsti. Težke kovine onesnažujejo prst in zmanjšajo njeno rodovitnost. V prsti ostanejo več tisoč let.
ALI VEŠ?
Za nastanek 20 centimetrov prsti na rečnem nanosu je potrebnih več tisoč let. Zato lahko prst štejemo za neobnovljivi oziroma deloma obnovljivi naravni vir, izjemno pomemben za obstoj človeštva.
Onesnaževanje zraka
Zemljo obdaja plast zraka, ki se imenuje ozračje ali atmosfera. Sestavljajo ga zmes plinov, izmed katerih je največ dušika, sledijo kisik, argon, ogljikov dioksid in vodna para. V višjih plasteh ozračja (med 10 in 50 kilometrov) Zemljo obdaja ozonska plast – ozon je plin, ki nastaja v višjih plasteh ozračja in nas ščiti pred nevarnimi ultravijoličnimi žarki, ki škodujejo živim bitjem.
Zaradi onesnaženosti zraka kemikalije, trdni delci, biološki materiali ali druge škodljive snovi prehajajo v Zemljino atmosfero. Največja onesnaževalca zraka sta industrija in promet.
Zemljo obdaja plast zraka, ki se imenuje ozračje ali atmosfera. Sestavljajo ga zmes plinov, izmed katerih je največ dušika. V višjih plasteh ozračja Zemljo obdaja ozonska plast – ozon je plin, ki nastaja v višjih plasteh ozračja in nas ščiti pred nevarnimi ultravijoličnimi žarki, ki škodujejo živim bitjem.
• Industrija (tovarne) in termoelektrarne
V dimnih plinih, ki jih izločajo tovarne, je veliko strupenih snovi, ki povzročajo zdravstvene (na primer obolenja dihal) in druge težave. Termoelektrarne, ki uporabljajo premog, so tudi glavni razlog za pojav smoga in kislega dežja.
• Promet
Pri izgorevanju bencina v motorju nastajajo strupeni plini, ki onesnažujejo zrak in vplivajo na zdravje živih bitij. Avtomobilski izpušni plini v poletnih dneh povzročajo nastanek talnega ozona. Tudi hrup, ki je posledica množičnega prometa v mestih, negativno vpliva na zdravje ljudi.
• Industrija (tovarne) in termoelektrarne
V dimnih plinih, ki jih izločajo tovarne, je veliko strupenih snovi, ki povzročajo zdravstvene in druge težave.
• Promet
Pri izgorevanju bencina v motorju nastajajo strupeni plini, ki onesnažujejo zrak in vplivajo na zdravje živih bitij.
ALI VEŠ?
Ogljikov oksid (CO) je sestavni del avtomobilskih izpušnih plinov. Je brez barve in vonja ter izredno strupen.
ALI VEŠ?
Leta 2015 je bil v Parizu sprejet prvi podnebni sporazum, ki zavezuje države podpisnice k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.
Onesnaževanje vode
Voda je bila od nekdaj pomembna za preživetje ljudi. Danes živi na Zemlji več kot sedem milijard ljudi, ki si delijo enako količino vode, kot je je bilo na voljo pred šest tisoč leti, ko je na svetu živelo le okoli sto milijonov ljudi. Vse večje je pomanjkanje pitne vode. Največji onesnaževalci površinskih voda in podtalnice so gospodinjstva, industrija in kmetijstvo.
• Gospodinjstva in drugi objekti
S komunalnimi odpadnimi vodami, ki prihajajo predvsem iz gospodinjstev, restavracij in drugih podobnih objektov in vsebujejo ostanke čistil, detergentov in drugih kemičnih sredstev, vodo zelo onesnažujemo. Pomembno je, da se te vode odvajajo v kanalizacijski sistem, ki je povezan s čistilno napravo, kjer se voda očisti in se v potoke in reke vrne čistejša.
• Industrija
Industrijske odpadne vode iz tovarn in drugih industrijskih obratov vsebujejo strupe in kemične snovi, ki negativno vplivajo na živa bitja v vodah.
Vse večje je pomanjkanje pitne vode. Največji onesnaževalci površinskih voda in podtalnice so gospodinjstva, industrija in kmetijstvo.
• Gospodinjstva in drugi objekti
S komunalnimi odpadnimi vodami, ki prihajajo predvsem iz gospodinjstev, restavracij in drugih podobnih objektov in vsebujejo ostanke čistil, detegentov in drugih kemičnih sredstev, vodo zelo onesnažujemo.
• Industrija
Industrijske odpadne vode iz tovarn in drugih industrijskih obratov vsebujejo strupe in kemične snovi, ki negativno vplivajo na živa bitja v vodah.
• Kmetijstvo
Z uporabo gnojil in škropljenjem s pesticidi intenzivno kmetijstvo vode zelo obremenjuje. Hkrati pa je tudi največji porabnik vode, saj jo uporablja za namakanje pridelovalnih površin, vzrejo živali in procese v kmetijski predelavi.
ALI VEŠ?
Za kilogram govedine na primer porabimo več kot 15000 litrov vode, za kilogram perutnine pa skoraj 4000 litrov.
Na pretirano porabo in onesnaževanje vode vplivajo tudi naše navade v potrošnji in proizvodnji. Za izdelavo, pridelavo ali predelavo dobrin, kot so hrana, oblačila, papir, pohištvo, električne naprave, avtomobil … je namreč potrebna velika količina vode.
ALI VEŠ?
Med najbolj onesnažene reke na svetu uvrščamo indijski Ganges. Vanj vsak dan steče milijarda litrov onesnažene odpadne vode, čeprav reka z vodo oskrbuje več kot 400 milijonov ljudi.
Velika težava, predvsem v oceanih, je plastika v obliki velikih in majhnih koščkov (mikroplastika). Mikroplastika v vodo pride z izdelki za nego telesa, s pranjem tekstila (mikrovlakna), z razpadanjem večjih kosov plastike (na primer plastenk in vrečk) … Shema na levi prikazuje, da živali (morske ptice, kiti) umirajo zaradi mikroplastike, ki jo zamenjajo za hrano. Plastika se namreč nabira v njihovih želodcih, zato ne morejo več jesti in poginejo od lakote. Z morsko hrano mikroplastiko zaužijejo tudi ljudje. V zapuščene ribiške mreže se pogosto ulovijo kiti, želve, morski psi in druge živali.
Velika težava, predvsem v oceanih, je plastika v obliki velikih in majhnih koščkov (mikroplastika). Mikroplastika v vodo pride z izdelki za nego telesa, s pranjem tekstila (mikrovlakna), z razpadanjem večjih kosov plastike (na primer plastenk in vrečk) … Z morsko hrano mikroplastiko zaužijejo tudi ljudje.
Svetlobno onesnaževanje
Svetlobno onesnaževanje pomeni vsak vnos umetne svetlobe v okolje, kar povzroči povečanje naravne osvetljenosti nekega območja. Med drugim povzroča zdravstvene težave, onemogoča vidnost zvezd v mestih, moti astronomska opazovanja, troši energijo in moti naravne sisteme (na primer nočne ptice).
Svetlobno onesnaževanje pomeni vsak vnos umetne svetlobe v okolje, kar povzroči povečanje naravne osvetljenosti nekega območja.
Moram vedeti
Ljudje s svojim delovanjem spreminjamo vsa življenjska okolja, kar povzroča težko rešljive okoljske probleme. Največji onesnaževalci okolja so kmetijstvo s pesticidi, umetnimi gnojili in gnojnico, industrija z odpadki, odplakami, izpusti in težkimi kovinami, gospodinjstva s komunalnimi odpadnimi vodami in odpadki ter promet z izpušnimi plini in hrupom.
Ponovim
1. Opiši, kako ljudje s svojimi dejavnostmi onesnažujemo prst.
2. Razloži, kaj vse vpliva na pretirano porabo in onesnaževanje pitne vode na svetu.
3. Razmisli o možnih rešitvah, kako bi lahko zmanjšali onesnaženost ozračja.
SLOVARČEK
- gnojevka – prst iz preperelega gnoja
- gnojnica – mešanica seča domačih živali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz seča zaradi naravne presnove
- težke kovine – kovine z veliko gostoto, ki so strupene in v velikih količinah ogrožajo zdravje