Pojav sodobnega človeka
KLJUČNE BESEDE
• prazgodovina
• kamena doba
• ledene dobe
• Homo sapiens
• sodobni človek − kromanjonec
• neandertalec
Prazgodovinski čas
Predniki današnjih ljudi – imenujemo jih človečnjaki − so se pojavili pred okoli 4 milijoni let v vzhodni Afriki. Obdobje človeške zgodovine od pojava človečnjakov do pojava prvih civilizacij in pisave (sredi 4. tisočletja pr. Kr.) imenujemo prazgodovina. Največji del prazgodovine predstavlja kamena doba, ki se deli na tri obdobja:
- starejšo,
- srednjo in
- mlajšo kameno dobo.
ZANIMIVO
Iz kamene dobe imamo le materialne vire, kot so človeške kosti, ostanki kamnitega orodja in orožja.
V času prazgodovine se je na Zemlji zvrstilo več ledenih dob. Takrat so bile temperature precej nižje in velik del Zemlje je bil prekrit z ledom. Med ledenimi dobami so se vrstila topla in deževna obdobja.
Zadnja ledena doba se je začela pred okoli 2 milijonoma let in končala pred okoli 12.000 leti. Temperature so se zvišale in postalo je topleje, zaradi česar se je spremenilo rastlinstvo. Dvignila se je gladina oceanov, povečala se je količina padavin ter vode v jezerih in rekah. Zaradi spremenjenega okolja so izumrle nekatere živalske vrste (na primer mamuti), druge so se preselile ali prilagodile. Opisane spremembe okolja so vplivale tudi na način življenja prvih ljudi.
V času prazgodovine se je na Zemlji zvrstilo več ledenih dob. Zadnja ledena doba se je končala pred okoli 12.000 leti.
Od človečnjaka do mislečega človeka
Od pojava prvega človečnjaka se je v milijonih let starejše kamene dobe zvrstilo več vrst človečnjakov; poglavitne vrste so predstavljene v preglednici spodaj. Primerjava med njimi pokaže, da se je človek z razvojem spreminjal in postajal vse bolj podoben današnjemu človeku:
• njegova hoja je postala pokončna, kar je omogočilo uporabo sprednjih okončin,
• njegove roke so postale spretnejše,
• povečala se je prostornina možganov; sobivanje v skupnosti je vplivalo na razvoj možganov, sposobnost razmišljanja in dogovarjanja,
• iz potrebe po sporazumevanju se je razvil govor.
Od pojava prvega človeka se je v milijonih let starejše kamene dobe zvrstilo več vrst človečnjakov. Človek se je z razvojem spreminjal in postajal vse bolj podoben sodobnemu človeku.
Današnji človek pripada vrsti Homo sapiens, kar pomeni misleči (razumni, modri) človek. Homo sapiens se je pojavil v vzhodni Afriki pred približno 400.000 leti. V zgodovini je bila ta vrsta ena od mnogih podobnih, a najuspešnejša v boju za preživetje.
Današnji človek pripada vrsti Homo sapiens, kar pomeni misleči človek. V zgodovini je bila ta vrsta najuspešnejša v boju za preživetje.
ZANIMIVO
V času preseljevanja Homo sapiensa je bila Sahara zeleno, rodovitno območje z bogatim rastlinstvom in živalstvom (sloni, nosorogi in žirafe).
Pred okoli 100.000 do 75.000 leti je vzhodno Afriko prizadela velika suša, ki je prizadela rastlinstvo in živalstvo. Pomanjkanje hrane je povzročilo veliko razseljevanje Homo sapiensa iz Afrike v Evropo in Azijo, zatem še na oddaljene celine (Amerika, Avstralija). Njegovo selitev si lahko ogledaš na spodnjem zemljevidu.
S pomočjo zemljevida odgovori na vprašanje
• Koliko časa je minilo od začetka razselitve do naselitve Južne Amerike?
ZANIMIVO
Najstarejše ostanke človeške vrste Homo sapiens so odkrili v Etiopiji (Afrika).
Neandertalec
Po mnenju znanstvenikov sta sočasno živeli dve človeški vrsti: neandertalec in Homo sapiens. Neandertalci so živeli v času pred 250.000 in 30.000 leti v Evropi in jugozahodni Aziji. Živeli so tudi na ozemlju današnje Slovenije.
Njihova telesa so bila prilagojena na življenje v zelo hladnem podnebju (čokata postava, močne kosti in mišice), saj so Evropo poseljevali v času, ko je bilo podnebje hladnejše kot je danes; zvrstilo se je tudi več ledenih dob. Bili so zelo iznajdljivi. Preživljali so se z lovom, pri čemer so uporabljali kamnito orožje. Živeli so v jamah in zasilnih zavetjih.
ZANIMIVO
Neandertalci so dobili ime po najdišču Neanderthal v Nemčiji.
Poznali so govorico in preproste oblike petja. Ob smrti so izvajali posebne obrede, kar po mnenju znanstvenikov nakazuje neko obliko verovanja.
»[Pri neandertalcih] /…/ lahko govorimo o globokem občutku za duhovno življenje. Skrb za usodo človekove duše je univerzalna in prisotna v današnjih družbah in je bila prisotna tudi v neandertalski. Imamo razloge, da verjamemo, da so neandertalci skrbeli za svoje bolne in ostarele. V jami Shanidar [severovzhodni Irak] so na kosteh vidne poškodbe sklepov, nekateri pokopani so bili celo pohabljeni. /…/ Ti ljudje so lahko preživeli le
s stalno podporo in nego tovarišev.«
Preberi vir in pojasni
• Kako neandertalce predstavi vir?
Sodobni človek – kromanjonec
Pred približno 40.000 leti se je v Evropi pojavila vrsta Homo sapiens sapiens ali sodobni človek, poimenovana tudi kromanjonec. Nastala je z mešanjem neandertalca in afriških prišlekov Homo sapiens sapiens.
Kromanjonci so živeli v večjih skupinah. Bili so izkušeni lovci, delovali so premišljeno in načrtno. Izpopolnili so orodje in orožje, znali so izdelovati zahtevnejše orodje, npr. pribor za ribolov, puščice in šivanke.
ZANIMIVO
Ime kromanjonec za vrsto Homo sapiens sapiens se je v Evropi uveljavilo po imenu najdišča Cro-Magnon v Franciji.