Krščanstvo
KLJUČNE BESEDE
• Jezus Kristus
• kristjani
• krščanstvo
• apostoli
• katakombe
• milanski edikt
• krščanska cerkev
Jezus Kristus in krščanstvo
V prvem stoletju se je v rimskem imperiju pojavila nova vera. Njen začetek je bil povezan z rimsko provinco Judejo (današnjo Palestino), kjer se je okoli leta 4 ali 6 pr. Kr. rodil Jezus. Ohranjeni zapisi o njegovem življenju pričajo, da je Jezus potoval po Judeji in ljudem pridigal o novem verskem nauku. Jezusov nauk je izšel iz judovske vere, na primer vera v enega boga in deset božjih zapovedi. Jezus je dobil naziv Kristus, kar v grščini pomeni božji poslanec. Verniki, ki so mu sledili in živeli po njegovem nauku, so se imenovali kristjani.
• Jezusov nauk je nagovarjal vse ljudi, ne glede na njihov spol, premoženje ali položaj v družbi.
• Zavračal je bogastvo in obsedenost z zunanjim izgledom ter namesto tega zagovarjal preprostost, miroljubnost, delitev lastnine ter skrb za reveže.
• Poudarjal je človekovo ljubezen do bližnjega, spoštovanje vseh ljudi in življenje v sožitju.
• Učil je, da bo Bog pokončal zlo na svetu; ljudem je dajal upanje.
• Obljubljal je življenje po smrti za vse tiste, ki so pri Bogu iskali odpuščanje za svoje grehe.
V prvem stoletju se je v Rimskem imperiju pojavila nova vera. V rimski provinci Judeja se je okoli leta 4–6 pr. Kr. rodil Jezus, ki je širil nov verski nauk. Dobil je naziv Kristus. Verniki so se imenovali kristjani.
Jezusov nauk je nagovarjal vse ljudi, zavračal je bogastvo in zagovarjal preprostost. Poudarjal je človekovo ljubezen do bližnjega, spoštovanje vseh ljudi in življenje v sožitju. Ljudem je dajal upanje in jim obljubljal življenje po smrti.
Širjenje Jezusovega vpliva je zaskrbelo judovske duhovnike, ki so njegove nauke razglasili za bogokletne. Zahtevali so smrtno obsodbo zanj. Rimski upravnik Poncij Pilat ga je spoznal za nedolžnega, vendar ga je na zahtevo judovskih duhovnikov in ljudstva obsodil na smrt s križanjem.
ZANIMIVO
Kristjani se rojstva Jezusa spominjajo s praznovanjem božiča. Največji krščanski praznik pa je velika noč, ki slavi Kristusovo vstajenje od mrtvih.
Jezusov nauk se je razvil v novo vero, poimenovano krščanstvo. Nauki krščanstva so pritegnili prebivalce Rimskega imperija. Tistim, ki so bili prizadeti in ponižani zaradi krivic Rimskega imperija, so dajali upanje v boljše življenje. Krščanske skupnosti so organizirale bolnice in šole za reveže. Ženskam in sužnjem je krščanstvo priznavalo enakovreden položaj v družbi. Mnogim ljudem je bil všeč tudi oseben odnos kristjanov z Bogom.
Jezusov nauk se je razvil v novo vero, poimenovano krščanstvo. Novi nauk je pritegnil prebivalce Rimskega imperija, saj je dajal upanje v boljše življenje, priznaval enakovreden položaj v družbi in oseben odnos z bogom.
Širjenje krščanstva po Rimskem imperiju
Po smrti Jezusa Kristusa so njegovi učenci, imenovani apostoli, njegov nauk zapisali v evangelijih, ki sestavljajo prve štiri knjige Nove zaveze Svetega pisma: Matejev, Markov, Lukov in Janezov evangelij.
Potovali so po rimskem cesarstvu, širili krščansko vero in ustanavljali krščanske skupnosti. Njihova potovanja so omogočile dobre prometne povezave v Rimskem cesarstvu. Med najbolj zavzetimi je bil apostol Pavel, ki ga opisuje spodnji vir. Na širjenje krščanstva je vplivala tudi razselitev Judov, ki so se po rimski zadušitvi judovskega upora (leta 70 po Kr.) razselili po Sredozemlju.
Po smrti Jezusa Kristusa so njegovi učenci, imenovani apostoli, zapisali njegov nauk v evangelijih, ki sestavljajo prve štiri knjige Nove zaveze Svetega pisma. Potovali so po rimskem cesarstvu, širili krščansko vero in ustanavljali krščanske skupnosti. Med najbolj zavzetimi je bil apostol Pavel, ki ga opisuje spodnji vir.
»Medtem ko se je Apolo mudil v Korintu, je Pavel prepotoval kraje v notranjosti in prišel v Efez. /.../ Nato je šel v shodnico, tam je kake tri mesece pogumno govoril, razpravljal in prepričeval o božjem kraljestvu. /…/ Odplul je iz Efeza in se poslovil z besedami: 'Še se vrnem k vam, če Bog da.' Ko se je izkrcal v Cezareji, je šel peš naprej /…/. Nato se je napotil v Antiohijo. Tam je ostal nekaj časa, nato pa po vrsti prehodil deželo Galačanov in Frigijo ter povsod utrjeval učence.«
Preberi vir in pojasni
- Kako je potoval apostol Pavel?
ZANIMIVO
Evangelij pomeni »veselo oznanilo«. Evangeliji naj bi bili napisani v času med leti 70 in 80.
Rimska država je tolerirala vse vere in je sprva kristjani niso motili. Ob povečanem številu krščanskih skupnosti v drugi polovici 1. stoletja in njihovem doslednem zavračanju čaščenja rimskega cesarja kot božanstva so krščanstvo prepovedali in začeli kristjane preganjati. Zaradi preganjanja so se kristjani zbirali na skrivnih mestih, največkrat v podzemnih prostorih, imenovanih katakombe. Krščanstvo se je kljub preganjanju hitro širilo dalje, tudi med premožnejše sloje.
Rimske države kristjani sprva niso motili. Zaradi naraščanja krščanskih skupnosti in njihovega odklanjanja čaščenja cesarja so krščanstvo prepovedali in začeli kristjane preganjati. Preganjani kristjani so se skrivali v podzemnih prostorih, imenovanih katakombe. Krščanstvo se je kljub preganjanju hitro širilo dalje.
Na širjenje in uveljavitev krščanstva so vplivali tudi rimski cesarji, pomembna sta bila zlasti dva:
• Cesar Konstantin Veliki je z milanskim ediktom leta 313 kristjanom zagotovil versko svobodo in s tem ukinil preganjanje kristjanov. Dal je zgraditi mnoge cerkve in podpiral krščansko cerkev.
• Cesar Teodozij je leta 395 razglasil krščanstvo za državno vero. Politeizem je bil prepovedan.
Na širjenje in uveljavitev krščanstva so vplivali tudi rimski cesarji, pomembna sta bila zlasti dva: cesar Konstantin Veliki, ki je z milanskim ediktom leta 313 kristjanom zagotovil versko svobodo, in cesar Teodozij, ki je leta 395 razglasil krščanstvo za državno vero.
Oglej si zemljevid in pojasni
- Primerjaj območja širjenja krščanstva v 3. in 5. stoletju.
S priznanjem so krščanstvo sprejele široke množice. Z uveljavitvijo krščanstva se je pod njegovim vplivom spremenila rimska kultura, na primer spremenil se je odnos do suženjstva, nastajale so zasebne kapele, gradili so cerkve. Širjenje krščanstva do 5. stoletja si lahko ogledaš na zemljevidu.
ZANIMIVO
Krščanstvo je danes vera, ki ima največ vernikov na svetu (2,2 milijarde). Največji delež predstavljajo katoliki, sledijo protestanti in pravoslavni.
ZANIMIVO
Krščanstvo je bilo razširjeno tudi na prostoru današnje Slovenije. Emona, Celeia in Poetovio so bili v 4. stoletju sedeži škofov.
Organizacija prve krščanske cerkve
Prve krščanske skupnosti so bile majhne in tesno povezane. Kristjani so se zbirali pri skupnih obredih. Tisti, ki so pristopili k skupnosti, so bili krščeni. Vsaka skupnosti je imela skupno blagajno, s katero je podpirala revnejše člane.
Dobra organiziranost krščanskih skupnosti je bil eden od vzrokov za uspešno uveljavitev krščanstva. Do 4. stoletja je krščanstvo izoblikovalo tudi svojo organizacijo, krščansko cerkev, kar je dodatno pripomoglo k njegovi uveljavitvi. Od milanskega edikta dalje so cesarji krščansko cerkev bogato obdarovali.
Prve krščanske skupnosti so bile majhne in tesno povezane. Dobra organiziranost krščanskih skupnosti je bil eden od vzrokov za uspešno uveljavitev krščanstva. Do 4. stoletja je krščanstvo izoblikovalo tudi svojo organizacijo, krščansko cerkev.