Rimska država kot cesarstvo (od 27 pr. Kr. do 476)
KLJUČNE BESEDE
• Julij Cezar
• propad republike
• Gaj Oktavijan
• Avgust
• cesarstvo
• principat
• pax romana
Kriza republike in Julij Cezar
Vojaška osvajanja so spremenila rimsko državo.
• Velik dotok bogastva iz provinc je povečal bogastvo izbrancev, povečal pa je tudi pohlep patricijev.
• Neenakost med revnimi in bogatimi prebivalci je narasla.
• Močni vojaški poveljniki so odločali samovoljno brez posvetovanj s senatom.
V sredini 1. stoletja pr. Kr. se je v galskih vojnah izkazal za sposobnega vojaški poveljnik Julij Cezar . Njegova priljubljenost in naraščajoča moč pa nista bili všeč senatorjem. Ukazali so mu, naj razpusti vojsko in se vrne v Rim. Cezar je ukaz zavrnil in v spopadu porazil vojsko senata. Leta 46 pr. Kr. je zmagoslavno vkorakal v Rim in bil v senatu izvoljen za dosmrtnega konzula. Dal se je razglasiti za diktatorja, sprva za 10 let, nato za nedoločen čas.
V sredini 1. stoletja pr. Kr. se je izkazal za sposobnega vojaški poveljnik Julij Cezar. Ko se je z vojsko vrnil v Rim, je v spopadu porazil vojsko senata. V senatu je bil izvoljen za dosmrtnega konzula, nato se je dal razglasiti za diktatorja.
»S seboj nimam svojega ščita, ampak sem si ga izposodil pri enem od vojakov in se šel borit v prve vrste. Vse poveljnike centurij sem poklical po imenu in jih spodbujal v boju. /…/ Moj prihod je vlil četam novo upanje /…/.«
Preberi vir in razmisli
- Zakaj je bil Cezar med vojaki priljubljen?
ZANIMIVO
Cezarju pripisujemo stavek »Kocka je padla«. Z njim označujemo sprejetje neke pomembne odločitve.
ZANIMIVO
Izrek »prišel, videl, zmagal« pooseblja Cezarjevo hitro in gladko zmago proti pontskemu kralju leta 47 pr. Kr.
Julij Cezar je postal edini voditelj države, prevzel naslov vrhovnega svečenika in postal vrhovni poveljnik vojske. Izvedel je številne reforme:
• Senat je razširil s svojimi podporniki in predstavniki osvojenih ozemelj.
• Revnim volivcem je delil žito.
• Na osvojenih ozemljih je odsluženim vojakom delil zemljo. Vojakom je povišal plačo.
• Dal je zgraditi mnogo javnih zgradb.
• Uvedel je nov koledar, ki se je imenoval julijanski koledar (veljal je do leta 1582).
Julij Cezar je z reformami dobil podporo vojakov in revnih množic. Njegovo prevzemanje oblasti pa je pomenilo slabitev republikanskih institucij in propad republike. Njegovi samovoljni oblasti so nasprotovali senatorji, ki so ga v zaroti umorili.
Julij Cezar je postal edini voditelj države, prevzel naslov vrhovnega svečenika in postal vrhovni poveljnik vojske. Izvedel je številne reforme. Njegovo prevzemanje oblasti pa je pomenilo slabitev republikanskih institucij in propad republike. Njegovi samovoljni oblasti so nasprotovali senatorji, ki so ga v zaroti umorili.
Rimsko cesarstvo od 27 pr. Kr. do 476
Po Cezarjevi smrti je v rimski državi izbruhnil boj za oblast, iz katerega je kot zmagovalec izšel Cezarjev nečak in Gaj Oktavian. Leta 27 pr. Kr. je senat Oktavijanu podelil naziv Avgust, kar je pomenilo Vzvišeni. Oktavijan si je pridobil vso moč v državi, nadzoroval je vojsko in državo.
• Bil je vrhovni poveljnik vojske. Vojska je bila njegova opora, zato jo je bogato obdaroval.
• Za njegovo osebno zaščito je skrbela osebna straža.
• Omejil je moč senata, ki je imel le še posvetovalno vlogo. Senat je napolnil z zvestimi podporniki.
• Kot vrhovni svečenik je nadzoroval versko in javno življenje v državi.
Po Cezarjevi smrti se je uveljavil njegov posinovljenec Gaj Oktavian. Leta 27 pr. Kr. je senat Oktavijanu podelil naziv Avgust – Vzvišeni. Pridobil je nadzor nad vojsko in državo, omejil moč senata ter nadzoroval versko in javno življenje v državi.
»Dejansko se je Oktavijan /.../, ki je z obdarovanjem pridobil naklonjenost vojske, z razdeljevanjem žita reveže in mirom vse ljudstvo, začel po malem dvigovati, grabiti v svoje roke pravice senata, uradnikov in zakonov. Vendar ni nihče nasprotoval, kajti najpogumnejši so padli v bojih ali so bili pregnani, preostali nobili [člani senata] pa so, glede na to, koliko so bili uslužni, dobivali bogastvo in visoke položaje /.../.«
Preberi vir in razmisli
- Kako Oktavijanov način prevzemanja oblasti opisuje avtor? Ali je naklonjen Oktavijanu? Svoj odgovor utemelji.
ZANIMIVO
Senat je Avgustu podelil številne nazive: dosmrtni tribun, oče domovine in . Umetniki so morali po njegovem naročilu ustvarjati dela, ki so slavila njegov božanski izvor.
Z Oktavijanom je Rim postal cesarstvo. Oktavijan je zavrnil naziv cesar in je uporabljal naziv princeps ali prvi med državljani (prvi v senatu). Njegovo cesarsko obdobje zato imenujemo principat.
Značilnosti vladanja cesarjev so predstavljene v spodnji preglednici.
Avgust se je izkazal za sposobnega voditelja in je bil med Rimljani zelo spoštovan. Po desetletjih bojev za oblast je v državo vnesel mir in stabilnost. Zgraditi je dal številne veličastne zgradbe in spomenike po vsej državi, obnovil je tudi mesto Rim. Spodbujal je umetnost in izobraževanje.
Avgust je razširil obseg države ter jo vojaško utrdil. Ob smrti je zapustil močan, stabilen in varen Rimski imperij.
Avgust je bil sposoben voditelj, ki je v državo vnesel mir in stabilnost. Razširil je obseg države ter jo vojaško utrdil. Ob smrti je zapustil močan, stabilen in varen Rimski imperij.
ZANIMIVO
Rimski cesarji so kot simbol zmage in miru na glavi nosili venec iz listov lovorja.
ZANIMIVO
Ob smrti cesarja je lahko senat uvedel božje čaščenje cesarja in mu posvetil templje.
Rimsko cesarstvo je obstajalo 500 let. Avgustu so sledili številni cesarji. Nekateri so se v zgodovino vpisali kot sposobni (na primer Trajan, Hadrijan in Mark Avrelij), drugi pa kot slabi voditelji (na primer Kaligula, Neron in drugi).
Značilno za rimske cesarje je bilo, da so jim za časa življenja podelili uradni cesarski in jih častili kot božanske. Ob velikih praznovanjih so se ob njih zbirali prebivalci in jim izkazovali spoštovanje in zvestobo.
Rimsko cesarstvo je obstajalo 500 let. Avgustu so sledili številni cesarji, tako spospobni kot slabi voditelji. Rimske cesarje so častili kot božanske in jim ob velikih praznovanjih izkazovali spoštovanje in zvestobo.
Pax romana ali rimski mir
Z Avgustom se je začelo dvestoletno obdobje miru v rimski državi, ki ga imenujemo pax romana ali rimski mir. Zagotavljala sta ga vojaško uničenje nasprotnikov in gospodarska podreditev tujih ozemelj. Stabilnost v državi je ugodno vplivala na gospodarski razvoj in vsesplošen napredek rimske države ter s tem vsega sredozemskega prostora.
