Rimska država kot republika (509-27 pr. Kr.)

                                Kdo so bili rimski državljani?

                   Kako je bila organizirana rimska republika?

PATRICIJI IN PLEBEJCI

• Od leta 509 pr. Kr. dalje so prebivalci Rima sodelovali pri vladanju tako, da so svoje voditelje volili

• Tako obliko vodenja države imenujemo Republika

• V rimski republiki so imeli volilno pravico le odrasli in svobodni moški, ki so bili rimski državljani

• Glede na premoženje so se rimski državljani delili na dve skupini: patricije in plebejce

Sužnji so bili brez pravic in osebne svobode
• Po izvoru so bili sužnji večinoma vojni ujetniki

ORGANIZIRANOST RIMSKE REPUBLIKE

• Po dolgotrajnem boju s patriciji so plebejci dosegli pravico, da izvolijo svojega predstavnika - ljudskega tribuna

• Ljudski tribun je imel pravico veta

• Plebejci so dosegli, da so rimske zakone zapisali in jih javno objavili na glavnem trgu

• Prvi rimski zakoni se bili zapisani na dvanajstih bronastih ploščah

• V rimski republiki se je oblast delila na:
- Izvršilno, ki jo je predstavljala vlada z voljenimi uradniki
- Zakonodajno, ki sta jo predstavljala ljudska skupščina in senat
- Sodno, ko so jo predstavljali sodniki na sodiščih

PONOVIM

• Kaj je bilo skupnega patricijem in plebejcem ter v čem so se razlikovali?
• Razloži, kako je bila organizirana rimska republika
• Kdo je vodil rimsko republiko?
• Pojasni pravico veta ljudskih tribunov

RAZMISLIM

• Primerjaj delovanje rimske republike in atenske demokracije. Ali je bilo podobno? Svoj odgovor utemelji

Rimska država kot republika (509–27 pr. Kr.)

KLJUČNE BESEDE
• republika
• patriciji
• plebejci
• sužnji
• ljudski tribun
• senat
• konzul

Patriciji in plebejci

RIMSKI DRŽAVLJANI

Kdo so bili rimski državljani?

Glede na premoženje so se rimski državljani delili na dve družbeni skupini: patricije in plebejce.

ZANIMIVO
Ime republika izhaja iz latinskih besed 'res' (zadeva) in 'publica' (ljudstvo). Pomeni torej javna zadeva ali zadeva ljudstva.

ZANIMIVO
Prvi rimski zakoni so prepovedovali sklenitev zakonske zveze med patriciji in plebejci. Sčasoma so to določilo umaknili.

Organiziranost rimske republike

»Če nekdo lažno priča, ga ubijejo. Če nekdo zažge hišo ali kup sena, ga prebičajo in zažgejo; če pa nehote zaneti ogenj, mora povrniti vso škodo. Če svobodnega človeka zalotijo pri kraji, ga prebičajo; če je suženj, ga ubijejo. Če nekdo nekomu zlomi roko ali nogo, se tudi njemu zlomi roka ali noga. Če nekdo udari svobodnega državljana in mu zlomi kost, mu plača 300 asov, za sužnja pa 150 asov.«

(Vir: Tit Livij, Zgodovina Rima, 1. stoletje pr. Kr.)

ZANIMIVO
Na moč senata kaže kratica SPQR na kovancih in vojaški opremi. Kratica je izhajala iz latinskega zapisa »Senatus Populus que Romanus«, kar je pomenilo »Senat in ljudstvo Rima«.

V rimski republiki se je oblast delila na:
• izvršilno, ki jo je predstavljala vlada z voljenimi uradniki, imenovanimi magistrati,
• zakonodajno, ki sta jo predstavljala ljudska skupščina in senat ter
• sodno, ki so jo predstavljali sodniki na sodiščih.

Delitev oblasti med izvoljene konzule, ljudsko skupščino in senat je preprečevala, da bi posamezni voditelj pridobil preveč moči.