Rimska država kot republika (509–27 pr. Kr.)
KLJUČNE BESEDE
• republika
• patriciji
• plebejci
• sužnji
• ljudski tribun
• senat
• konzul
Patriciji in plebejci
Od odstavitve kralja leta 509 pr. Kr. dalje so prebivalci Rima sodelovali pri vladanju ter nadzoru svoje mestne države tako, da so svoje voditelje volili. Takšno obliko vodenja države imenujemo republika. V Rimu se je republika obdržala skoraj petsto let, vse do 1. stoletja pr. Kr.
V rimski republiki so imeli volilno pravico le odrasli in svobodni moški, ki so bili rimski državljani. Revnejši prebivalci so sicer imeli volilno pravico, vendar niso mogli biti izvoljeni v uradniške službe.
Po odstavitvi kralja leta 509 pr. Kr. je rimska država postala republika. Obdržala se je skoraj petsto let, vse do 1. stoletja pr. Kr. V rimski republiki so imeli volilno pravico le odrasli in svobodni moški, ki so bili rimski državljani. Revnejši prebivalci so sicer imeli volilno pravico, vendar niso mogli biti izvoljeni v uradniške službe.
Glede na premoženje so se rimski državljani delili na dve družbeni skupini: patricije in plebejce.
ZANIMIVO
Ime republika izhaja iz latinskih besed 'res' (zadeva) in 'publica' (ljudstvo). Pomeni torej javna zadeva ali zadeva ljudstva.
ZANIMIVO
Prvi rimski zakoni so prepovedovali sklenitev zakonske zveze med patriciji in plebejci. Sčasoma so to določilo umaknili.
Poleg teh dveh skupin so svojo skupino tvorili tudi sužnji, ki so bili brez pravic in osebne svobode. Večinoma so bili vojni plen. Delali so v rudnikih in na poljih, kot pomočniki v rimskih družinah, veslači na ladjah, bojevniki za zabavo Rimljanov. Med sužnji so bili lahko tudi izobraženi učitelji in zdravniki.
Poleg teh dveh skupin so svojo skupino tvorili tudi sužnji, ki so bili brez pravic in osebne svobode. Večinoma so bili vojni plen.
Organiziranost rimske republike
Po dolgoletnem boju s patriciji so plebejci dosegli, da so imeli pravico izvoliti svojega predstavnika, ki se je imenoval ljudski tribun in je zastopal njihove interese. Imel je pravico veta, kar pomeni, da je lahko preprečil izvolitev po njegovem mnenju krivičnih zakonov. Kasneje se je število tribunov povečalo na deset.
Plebejci so tudi dosegli, da so rimske zakone zapisali in jih javno objavili na glavnem rimskem trgu. Bili so zapisani na dvanajstih bronastih ploščah. Ena izmed največjih novosti, ki so jih uvedli zakoni, je bila uvedba načela enakosti pred zakonom. Vsi rimski državljani, ne glede na premoženje, so se morali ravnati po zakonih.
S časom so plebejci dosegli pravico, da izvolijo svojega predstavinka – ljudskega tribuna, ki je imel pravico veta. Plebejci so tudi dosegli, da so rimske zakone zapisali in jih javno objavili na glavnem rimskem trgu. Bili so zapisani na dvanajstih bronastih ploščah. Rimski zakoni so uvedli enakost pred zakonom.
»Če nekdo lažno priča, ga ubijejo. Če nekdo zažge hišo ali kup sena, ga prebičajo in zažgejo; če pa nehote zaneti ogenj, mora povrniti vso škodo. Če svobodnega človeka zalotijo pri kraji, ga prebičajo; če je suženj, ga ubijejo. Če nekdo nekomu zlomi roko ali nogo, se tudi njemu zlomi roka ali noga. Če nekdo udari svobodnega državljana in mu zlomi kost, mu plača 300 asov, za sužnja pa 150 asov.«
Prebri vir in odgovori
- Poišči elemente načela enakosti pred zakonom.
ZANIMIVO
Na moč senata kaže kratica SPQR na kovancih in vojaški opremi. Kratica je izhajala iz latinskega zapisa »Senatus Populus que Romanus«, kar je pomenilo »Senat in ljudstvo Rima«.
V rimski republiki se je oblast delila na:
• izvršilno, ki jo je predstavljala vlada z voljenimi uradniki, imenovanimi magistrati,
• zakonodajno, ki sta jo predstavljala ljudska skupščina in senat ter
• sodno, ki so jo predstavljali sodniki na sodiščih.
Delitev oblasti med izvoljene konzule, ljudsko skupščino in senat je preprečevala, da bi posamezni voditelj pridobil preveč moči.