Egipčanska civilizacija
KLJUČNE BESEDE
• egipčanska civilizacija
• Menes
• dinastija
• faraon
• Ramzes II.
• piramide
• hieroglifska pisava
Pomen reke Nil
Osrednje mesto v razvoju egipčanske civilizacije je imela reka Nil. Njeno poplavljanje je odločilno pripomoglo k vzponu egipčanske civilizacije v najmogočnejšo civilizacijo starega veka.
Ustanovitev združenega Egipta
Gradnja in vzdrževanje namakalnega sistema sta zahtevala skupno delo in voditelje, ki so to delo odrejali in nadzorovali. Območje ob Nilu je bilo najprej razdeljeno na dve kraljestvi: Zgornji in Spodnji Egipt.
Obe kraljestvi je okoli leta 3200 pr. Kr. združil vladar Menes. Bil je prvi vladar združenega Egipta, ki je imel prestolnico v Memfisu. Bil je tudi začetnik prve egipčanske dinastije, kar pomeni, da so se na oblasti vrstili vladarji iz iste družine.
Območje ob Nilu je bilo najprej razdeljeno na Zgornji in Spodnji Egipt, ki ju je združil faraon Menes v začetku 4. tisočletja pr. Kr.
Vladar v Egiptu se je imenoval faraon.
- Imel je popolno oblast nad vsemi prebivalci in je odločal o vseh pomembnih zadevah.
- Častili so ga kot boga. Tako kot v Mezopotamiji, so tudi v Egiptu verjeli v mnoga božanstva.
ZANIMIVO
Poleg delitve na obdobja delimo zgodovino Egipta
tudi po dinastijah. V skoraj 3000 letih egipčanske
zgodovine je vladalo 31 dinastij.
Zgodovino Egipta razdelimo na več obdobij. Med najpomembnejša štejemo staro (2700–2200 pr. Kr.), srednje (2040−okoli 1650 pr. Kr.) in novo kraljestvo (1550–1070 pr. Kr.).
Že v času starega kraljestva je imel Egipt trgovske stike vse do vzhodne in osrednje Afrike. V času srednjega kraljestva je egipčanska vojska pričela z osvajanji ozemelj ob vzhodni obali Sredozemskega morja in proti jugu. V času novega kraljestva se je Egipt še razširil in je nadzoroval ozemlje od reke Evfrat na severu do pokrajine na jugu, kot je prikazano na zemljevidu. Bil je najmočnejša in najbogatejša država na območju rodovitnega polmeseca, središče so bile Tebe.
Egiptovska država se je razširila ob vzhodni obali Sredozemskega morja in proti jugu.
Oglej si zemljevid in odgovori na vprašanje
• Do kam je segal Egipt na jugu in severu?
Egipt je imel največjo moč v času faraona Ramzesa II. (13. stoletje pr. Kr.), ki je uspešno ubranil severno mejo, ki so jo ogrožali Hetiti. Po koncu obdobja novega kraljestva so Egiptu zavladala sosednja ljudstva.
Dosežki egipčanske civilizacije
Egipt je zaradi namakalnega poljedelstva in trgovine doživel gospodarski razcvet. Bogastvo egipčanske civilizacije se je odrazilo v veličastnih zgradbah.
Faraoni so dali zgraditi piramide, ogromne kraljeve grobnice, kamor so po smrti shranili faraonovo truplo. Najbolj znani sta Keopsova in Kefrenova piramida. Gradili so tudi veličastne templje.
Gradnje je omogočilo dobro poznavanje arhitekture in matematike. Egipčani so znali izračunati kote in prostornino teles. Znanje geometrije in matematike je omogočalo tudi gradnjo obsežnih namakalnih sistemov.
Mnogi spomeniki in celopostavni kipi, ki so upodabljali faraone in bogove, so se ohranili do danes.
ZANIMIVO
Ramzes II. je nepretrgoma vladal šest desetletij. Bil je izjemen vojskovodja.
ZANIMIVO
Blišč in bogastvo egipčanske civilizacije sta služila le faraonu in njegovi družini. Veličastni arhitekturni dosežki so temeljili na izkoriščanju tisočev sužnjev.
Egipčani so razvili sijajno umetnost in obrt, na primer živopisne slike narave, poljskih in vsakodnevnih opravil, obrtne izdelke iz tekstila, pletene slame in šibja, kosti, brona, zlata in poldragih kamnov ter tudi najstarejšega stekla.
Oglej si sliko in pojasni
• Kaj upodabljata sliki?
• Kaj je skupnega obema upodobitvama?
• V čem se upodobitvi najbolj razlikujeta?
Egipčanska civilizacija je razvila pisavo, ki je služila verskim in vladarskim potrebam, poimenovano hieroglifska pisava.
- Hieroglifi so bili narisani na stenah templjev in grobnic.
- Pomembne dokumente so Egipčani zapisovali na zvitke, ki so bili narejeni iz stebel.
- Številni ohranjeni hieroglifski zapisi uradnih državnih dokumentov, trgovskih pogodb, verskih besedil, tehničnih priročnikov, zgodb in pesmi nam pripovedujejo o življenju v takratnem Egiptu.
Egiptovska civilizacija je razvila hieroglifsko pisavo.
Ohranjena mumificirana trupla vladarjev, ki so jih s posebnim postopkom pripravili za posmrtno življenje, pričajo o poznavanju medicine in preučevanju človeškega telesa.
Egipčanski astronomi so z opazovanjem neba in naravnih pojavov izumili koledar, ki je imel 365 dni.