Nastanek prvih civilizacij rodovitnega polmeseca
KLJUČNE BESEDE
• prve civilizacije
• Mezopotamija
• namakalno poljedelstvo
Značilnosti prvih civilizacij
V prejšnjem poglavju si spoznal nastanek prvih kulturnih središč v mlajši kameni dobi. Iz nekaterih so se v 4. tisočletju pr. Kr. razvile prve civilizacije, ki jim je bilo skupnih pet značilnosti.
ZANIMIVO
Civilizacija je razvita in organizirana družba.
Prve civilizacije so nastale ob rekah
Najstarejše civilizacije so nastale ob vodnih virih – rekah – in na kmetijstvu primerni zemlji. Reke so bile zelo pomembne, ker so:
• dajale svežo vodo (za pitje, pripravo hrane, čiščenje …),
• s poplavljanjem povečale rodovitnost prsti, da je bil pridelek večji,
• po njih z ladjami prevažali blago in ljudi; bile se glavne prometne žile,
• dajale hrano (ribištvo).
Najstarejše civilizacije so nastale ob vodnih virih – rekah – in na območjih, kjer je bila prst najprimernejša za kmetijstvo.
Prva civilizacijska središča so se v sredini 4. tisočletja pr. Kr. razvila v Sumeru, južnem delu Mezopotamije (na jugu današnjega Iraka), v osrednji in južni Turčiji ter Egiptu.
Območja prvih civilizacij si lahko ogledaš na spodnjem zemljevidu. Lahko tudi vidiš, da so civilizacije ločevala gorovja. Kljub fizični meji so med njimi obstajali trgovski stiki, ki so omogočali tudi prenos idej in znanja.
ZANIMIVO
Ime civilizacija izhaja iz latinske besede civitas (mesto) in pomeni skupino ljudi, ki živijo skupaj v mestu.
ZANIMIVO
Ime Mezopotamija izhaja iz starogrškega poimenovanja Mesopotamía in pomeni »dežela med dvema rekama« ali medrečje.
Namakalno poljedelstvo
V Mezopotamiji in Egiptu je prevladovalo podnebje, ki ni bilo primerno za poljedelstvo. Izjema so bila območja rodovitnega polmeseca med rekami Nil, Evfrat in Tigris. Tu so reke vsako leto prestopile svoje bregove in poplavile širšo okolico. Ko so reke odtekle, so pustile za seboj rodovitno blato. Vladarjevi uradniki so zemljo s pomočjo znanja in matematike razdelili med kmete, ki so jo prekopali in zasejali poljščine.
Na območju rodovitnega polmeseca so reke vsako leto poplavile širšo okolico in omogočile razvoj namakalnega poljedelstva.
V Mezopotamiji so med prvimi na svetu odvečno vodo v času poplav preusmerili v kanale in jo uporabili za namakanje polj v času, ko reka ni poplavljala. To obliko poljedelstva imenujemo namakalno poljedelstvo.
Poznali so ga tudi v Egiptu, južni in jugovzhodni Aziji (Indiji, Vietnamu), Ameriki ter na Kitajskem.
ZANIMIVO
Grški zgodovinar Herodot je v 5. stoletju pr. Kr. Egipt poimenoval »dar reke Nil«, saj je reka s poplavljanjem omogočala hrano velikemu delu prebivalstva.