Celice gradijo organizme
Celice so enote, ki sestavljajo organizme. Organizme, ki jih gradi le ena celica, imenujemo enoceličarji. Tiste, katerih telo gradi več celic (od le nekaj do več milijard), imenujemo mnogoceličarji.
V živih celicah neprestano poteka množica življenjskih procesov. Celice se prehranjujejo, rastejo in delijo, za kar potrebujejo energijo. Ob tem proizvajajo nerabne snovi in jih izločajo.
Celice so enote, ki sestavljajo organizme. Organizme, ki jih gradi le ena celica, imenujemo enoceličarji. Tiste, katerih telo gradi več celic, imenujemo mnogoceličarji.
V živih celicah ves čas potekajo življenjski procesi.
Razmisli
Kako bi razložil trditev: »Celica je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih bitij.«
Ločimo dve osnovni vrsti celic:
− prokariontske celice (mednje sodijo bakterijske celice),
− evkariontske celice (mednje sodijo glivne, rastlinske in živalske celice).
Pomembna razlika med prokariontskimi in evkariontskimi celicami je, kje je shranjen dedni material. V prokariontskih celicah je dedni material prosto v citoplazmi, v evkariontskih celicah pa je shranjen v celičnem jedru. Razlikujejo se tudi v tem, da evkariontske celice imajo organele, prokariontske pa ne.
Celice, ki gradijo človeško telo, so po zgradbi in delovanju evkariontske živalske celice.
Ločimo dve osnovni vrsti celic:
− prokariontske celice (mednje sodijo bakterijske celice),
− evkariontske celice (mednje sodijo glivne, rastlinske in živalske celice).
V prokariontskih celicah je dedni material prosto v citoplazmi, v evkariontskih celicah pa je shranjen v celičnem jedru. Evkariontske celice imajo organele, prokariontske pa ne.
Človeško telo gradijo evkariontske živalske celice.
Razmisli
Napiši čim več delov celice in določi, v katerih celicah so.
Bakterijska celica (prokariontska celica)
Bakterijska celica je majhna in preprosto zgrajena. Notranjost celice od zunanjega okolja ločita celična membrana in celična stena, celotno celico pa lahko obdaja tudi kapsula. Notranjost bakterijske celice zapolnjuje citoplazma, v kateri so raztopljene snovi, vsebuje pa tudi posamezne manjše celične strukture. V citoplazmi bakterij je tudi prosto razporejen dedni material, ki je v obliki krožne molekule DNA.
Življenjski procesi v prokariontskih celicah potekajo v citoplazmi in na nekaterih delih celične membrane.
Bakterijska celica je majhna in preprosto zgrajena. Notranjost celice od zunanjega okolja ločita celična membrana in celična stena. Notranjost bakterijske celice zapolnjuje
citoplazma. V citoplazmi je prosto razporejen dedni material.
Ali veš?
Bakterijske celice so lahko
različnih oblik.
Živalska celica (evkariontska celica)
Celice človeškega telesa so različnih velikosti in oblik, a imajo enotno osnovno zgradbo.
Zgrajene so iz:
− celičnega jedra,
− citoplazme s celičnimi organeli in
− celične membrane.
Po zgradbi in delovanju jih uvrščamo med evkariontske živalske celice.
V živalski celici je celično jedro, ki je nadzorni center vseh življenjskih procesov v celici. V jedru je dedni material, to so dolge molekule DNA – kromosomi. Lahko so razviti in prepredeni, v času celične delitve pa zviti in zgoščeni. Takrat jih lahko opazujemo z mikroskopom.
Celično jedro je nadzorni center vseh življenjskih procesov v celici. V jedru je dedni material, to so dolge molekule DNA – kromosomi.
Celično jedro obdaja citoplazma. To je tekočina, v kateri so raztopljene snovi. Vsebuje tudi celične organele ter nitasto ogrodje celice, ki pripomore k ohranjanju celične oblike in premikanju organelov.
Celično jedro obdaja citoplazma. To je tekočina, v kateri so raztopljene snovi. Vsebuje tudi celične organele in nitasto ogrodje celice.
Vsak celični organel ima točno določeno vlogo. V mitohondrijih poteka celično dihanje, zato imajo pomembno vlogo pri pretvarjanju energije v celici. Endoplazemski retikulum in Golgijev aparat sodelujeta s celičnim jedrom in sta kot tovarni, v katerih se izgrajujejo različne snovi. V endoplazemskem retikulumu se izgrajujejo nove beljakovinske in maščobne molekule, v Golgijevem aparatu pa se snovi dogradijo tako, da so primerne za izločanje iz celice (podobno kot paket pred pošiljanjem zavijemo in označimo).
Vsak celični organel ima točno določeno vlogo. V mitohondrijih poteka celično dihanje. Endoplazemski retikulum in Golgijev aparat sta kot tovarni, v katerih se izgrajujejo različne snovi. V endoplazemskem retikulumu se izgrajujejo nove beljakovinske in maščobne molekule. V Golgijevem aparatu pa se snovi dogradijo tako, da so primerne za izločanje iz celice.
Živalsko celico od zunanjega okolja ločuje celična membrana. Zgrajena je iz dveh plasti maščobnih molekul in beljakovin. Je zelo tanka. Skoznjo celica izmenjuje snovi z okoljem. Membrana je delno prepustna; na njeni površini so molekulski mehanizmi, ki v notranjost celice prečrpajo le za celico potrebne snovi, hkrati pa se skoznjo iz celice izločajo nerabne snovi, ki so nastale v celici. Membrana torej sodeluje pri ustvarjanju ustreznih razmer za delovanje celice, saj omogoča sporazumevanje med celico in zunanjim okoljem.
Živalsko celico od zunanjega okolja ločuje celična membrana. Zgrajena je iz dveh plasti maščobnih molekul in beljakovin. Je zelo tanka. Skoznjo celica izmenjuje snovi z okoljem. Membrana je delno prepustna. V notranjost celice prepušča le za celico potrebne snovi, hkrati pa se skoznjo iz celice izločajo nerabne snovi, ki so nastale v celici.
Ali veš?
Rdeče krvničke v človeški krvi so celice brez jedra.
Glivna in rastlinska celica (evkariontski celici)
Med evkariontske celice uvrščamo tudi rastlinsko in glivno celico.
Tako kot živalska celica imata tudi glivna in rastlinska celica celično jedro, citoplazmo in celično membrano.
Poleg celične membrane imata obe vrsti celic še celično steno, ki jima daje čvrstost, oporo in obliko. Celična stena glivne celice je zgrajena iz hitina, celično steno rastlinske celice pa gradi celuloza. Velik del notranjosti obeh celic zavzema vakuola. To je velik celični organel z membrano, ki ga zapolnjuje voda z raztopljenimi snovmi: barvili, hranilnimi ter odpadnimi in drugimi snovmi. Naloga vakuole je, da vzdržuje notranje okolje celice, shranjuje hranilne snovi in tako izolira nerabne in škodljive snovi od preostale celične vsebine.
Med evkariontske celice uvrščamo tudi rastlinsko in glivno celico.
Tako kot živalska celica imata tudi glivna in rastlinska celica celično jedro, citoplazmo in celično membrano. Poleg tega imata obe vrsti celic še celično steno ter vakuolo. Vakuola je velik celični organel z membrano, ki ga zapolnjuje voda z raztopljenimi snovmi. Naloga vakuole je, da vzdržuje notranje okolje celice, shranjuje hranilne snovi in tako izolira nerabne in škodljive snovi od preostale celične vsebine.
Posebnost rastlinske celice je, da ima v citoplazmi poleg organelov, ki so prisotni tudi v živalski in glivni celici (mitohondriji, endoplazemski retikulum, Golgijev aparat), še kloroplaste. Ti so značilne zelene barve. V njih se v procesu fotosinteze izgrajuje hrana (sladkorji) in nastaja kisik.
Posebnost rastlinske celice je, da ima kloroplaste. Ti so značilne zelene barve. V njih se v procesu fotosinteze izgrajuje hrana (sladkorji) in nastaja kisik.
Ali veš?
Les je trden zaradi rastlinskih celic z močno odebeljenimi celičnimi stenami. Pri zelnatih rastlinah so celične stene tanjše, zato morajo biti celice polne vode, da so čvrste in dajejo rastlini obliko.
Dejavnost
S sošolci odigrajte igro vlog z naslovom Zgradba živalske celice. Celoten razred naj bo kot ena celica, vsak učenec pa naj predstavlja del živalske celice (membrano, jedro, citoplazmo …). Čim bolj nazorno odigrajte vlogo izbranega dela in predstavite usklajeno delovanje celice.