Človeško telo

Interaktivno gradivo za biologijo v 8. razredu

  1. Biologija

    Biologija je veda, ki preučuje vse, kar je živo – kar raste, se obnavlja, presnavlja, izmenjuje snovi z okolico in se razmnožuje. Ljudje smo bili od nekdaj odvisni od drugih živih bitij: nekoč smo jih lovili in nabirali, kasneje smo jih začeli gojiti za hrano, iz lesa še danes gradimo bivališča, volno, usnje in bombaž uporabljamo za izdelavo oblačil, v živih bitjih najdemo tudi navdih in pomiritev. Skozi zgodovino so začeli posamezniki živa bitja in odnose med njimi sistematično raziskovati in razvila se je biologija – veda o življenju.

  2. Celica

    Vsa živa bitja so zgrajena iz celic Nekatera so iz ene same celice, druga sestavlja milijarde različnih celic, ki med seboj delujejo usklajeno in tako omogočajo, da organizem normalno deluje. Danes se nam zdi to samoumevno, vendar so ljudje potrebovali veliko časa, da so odkrili, iz kakšnih osnovnih enot so sestavljeni organizmi. Ker se celic s prostim očesom ne da opazovati, je bilo za njihovo preučevanje ključno odkritje mikroskopa.

  3. Razmnoževanje in razvoj

    Kar težko si je predstavljati, toda vsi, ki jih poznaš, so bili nekoč dojenčki matere in očetje, dedki in babice, učitelji in učiteljice, politiki in slavne osebnosti. Prav vsakdo je zrasel iz ene same celice, ki je nastala z združitvijo jajčeca in semenčice. Celica se je delila, vse več celic je sestavljalo telo in različne skupine celic so se začele spreminjati v različna tkiva. Ob rojstvu je dojenček približno 5000-krat večji in 3-milijardkrat težji od začetne celice, iz katere je zrasel v samo devetih mesecih.

  4. Opora in gibanje

    Človeško telo je ustvarjeno za gibanje – biti povsem pri miru je nemogoče, vsaj dihati moramo ves čas. Gibanje nas spremlja pri vsem, kar počnemo. Komaj opazno mežikanje nam vlaži oči in prispeva k temu, da dobro vidimo. Govorjenje, spreminjanje izrazov na obrazu, govorica telesa in pisanje nam omogočajo, da se med seboj sporazumevamo. Hoja nam omogoča, da gremo, kamor želimo, s telovadbo in športom pa telo krepimo, ohranjamo zdravje in se pri tem še zabavamo. Pri gibanju sodelujeta okostje in mišičje.

  5. Izmenjava snovi z okoljem

    Sestava tvojega telesa se ves čas spreminja. Molekule, ki gradijo tvoje telo v tem trenutku, niso povsem iste kot pred eno minuto. Z vsakim vdihom in izdihom izmenjuješ pline z okoljem. Z vsakim obrokom prihajajo v telo nove snovi in vsakič, ko greš na stranišče, snovi iz telesa odhajajo. Brez te stalne izmenjave ne moremo preživeti. Brez dihanja lahko živimo le nekaj minut, brez vode nekaj dni, brez hrane dva do šest tednov, z okvarjenimi izločali brez zdravniške pomoči teden ali dva.

  6. Prenos snovi po telesu

    Ne glede na to, kaj počnes, se v tvojem telesu ves čas pretaka kri in limfa. Po navadi tega niti ne občutiš, le pri športu ali ob močnih čustvih zaznaš, da ti srce močneje utripa, da je takrat pretakanje intenzivnejše. Snovi, ki so v telo vstopile skozi pljuča ali prebavni trakt, kri raznese do vsake celice telesa, iz celic pa odstranjuje nerabne snovi, ki se morajo izločiti skozi izločala. V limfi in v krvi so tudi celice imunskega sistema, ki te ščitijo pred povzročitelji bolezni.

  7. Odzivanje na dražljaje

    Kaj imajo skupnega tek na dolge proge, globoka žalost, divje veselje, spanje in reševanje matematičnih nalog? Vse našteto – in pravzaprav vse, kar mislimo, čutimo in počnemo – so doživljanja in dejavnosti, ki jih obdelujejo človeški možgani. Preko čutil zaznavamo, kaj se dogaja okoli nas. Informacije o tem se zberejo v možganih, kjer se oblikujejo naši vtisi in odzivi na zaznave. Da se lahko telo usklajeno odzove, pa morajo vsi deli telesa komunicirati med seboj. Informacije po telesu običajno potujejo na dva načina: po živčevju zelo hitro kot električni impulzi ali po krvi nekoliko počasneje kot hormoni žlez z notranjim izločanjem.