Hormonski sistem
Hormoni skupaj z živčnim sistemom nadzorujejo delovanje telesa, npr., ko pijemo veliko vode, je naš urin bolj razredčen in svetlejši. To se ne zgodi samo od sebe. Količino vode v telesu namreč natančno uravnavajo hormoni, ki vplivajo na delovanje ledvic. Hormoni uravnavajo še številne druge procese v telesu.
Hormoni skupaj z živčnim sistemom nadzorujejo delovanje telesa.
Hormoni so kemične snovi, ki jih izločajo žleze z notranjim izločanjem v kri v zelo majhnih količinah. Po krvi potujejo do organov, kjer izzovejo natančno določene učinke. V nasprotju z živčevjem je sporočanje s hormoni bolj počasno. Hormoni uravnavajo presnovne procese in s tem omogočajo rast in razvoj, uravnavajo krvni tlak, koncentracijo topljencev v krvi, količino vode v telesu in celo naše vedenje.
Hormoni so kemične snovi, ki jih izločajo žleze z notranjim izločanjem. Izločajo jih v kri v zelo majhnih količinah. Po krvi potujejo do organov, kjer izzovejo natančno določene učinke. V nasprotju z živčevjem je sporočanje s hormoni bolj počasno.
Najpomembnejše žleze z notranjim izločanjem so: v možganih hipotalamus, hipofiza in češerika, v vratu ščitnica in obščitnične žleze, v prsnem košu pri otrocih priželjc, v trebušni votlini nadledvični žlezi, trebušna slinavka ter spolne žleze, ki se razlikujejo med moškim (modo) in žensko (jajčnik).
Najpomembnejše žleze z notranjim izločanjem so: hipotalamus, hipofiza, češerika, ščitnica,
obščitnične žleze, priželjc, nadledvični žlezi, trebušna slinavka in spolne žleze.
Razmisli
Razmisli, kateri nadzorni sistem uravnava naslednje pojave.
• Dekleta v času pubertete zrastejo
v povprečju 8,3 cm na leto.
• Kolcanje se pojavi ob raztezanju
želodca po obilnem obroku, požiranju
zraka ali pitju pijač, ki vsebujejo
ogljikov dioksid.
• V času pubertete zaradi testosterona
pri fantih nastopi poraščenost telesa
in predela osramja, rasti začnejo brki
in brada.
Hipotalamus in hipofiza
Ti dve žlezi sta del možganov in sodelujeta pri vedenju in čustvovanju. Vloga hormonov, ki se sproščajo iz hipotalamusa, je uravnavanje delovanja hipofize, lakote, žeje, spanja, telesne temperature in ravnovesja vode v telesu. Hipotalamus sprejema dražljaje iz možganov. Tako sta hormonski in živčni sistem povezana.
Ti dve žlezi sta del možganov. Hormoni, ki se sproščajo iz hipotalamusa, uravnavajo delovanje hipofize, lakoto, žejo, spanje, telesno temperaturo in ravnovesje vode v telesu. Hipotalamus sprejema dražljaje iz možganov. Tako sta hormonski in živčni sistem povezana.
Hipofizi rečemo tudi možganski privesek. V kri izloča hormone, ki uravnavajo delovanje drugih žlez z notranjim izločanjem, npr. hormone, ki spodbujajo ščitnico, nadledvični žlezi in spolne žleze. Izloča tudi rastni hormon, ki deluje na vsa tkiva v telesu, antidiuretični hormon, ki sodeluje pri uravnavanju količine vode v telesu, in hormon oksitocin, ki uravnava porod in dojenje.
Hipofiza v kri izloča več različnih hormonov. Nekateri izmed njih uravnavajo delovanje drugih žlez z notranjim izločanjem.
Ščitnica
Leži v vratu pred sapnikom. Izloča več različnih hormonov, ki vplivajo na vse celice v telesu. Eden od njih je tiroksin. Ščitnični hormoni pri otrocih omogočajo normalno rast in razvoj, pri odraslih pa uravnavajo presnovo hranilnih snovi in vzdržujejo normalno raven mineralnih snovi v telesu.
Leži v vratu pred sapnikom. Izloča več različnih hormonov, ki omogočajo normalno rast in razvoj, uravnavajo presnovo ter vzdržujejo normalno raven mineralnih snovi v telesu.
Obščitnične žleze
Na vsaki strani ob ščitnici sta po dve za grah veliki žlezi. Imenujemo jih obščitnične žleze. Te štiri majhne žleze v kri izločajo obščitnični hormon, ki uravnava raven kalcija in fosfata v krvi.
Na vsaki strani ob ščitnici sta dve obščitnični žlezi. Izločajo hormone, ki uravnava raven kalcija in fosfata v krvi.
Nadledvični žlezi
Iz skorje nadledvičnih žlez se izloča stresni hormon kortizol, ki uravnava presnovo hranilnih snovi – zviša se raven glukoze v krvi. Če smo dalj časa izpostavljeni stresu, hormoni na telo delujejo škodljivo: zmanjšata se imunska odpornost in mišična masa. Človek je v stresu, ko pričakuje velik napor, npr. tekmo, test v šoli ali ko pričakuje nevarnost. Stres je normalen odziv telesa na preizkušnje. Če traja več tednov, pa lahko škodi zdravju.
Iz skorje nadledvičnih žlez se izloča hormon, ki uravnava presnovo hranilnih snovi. Če smo dalj časa izpostavljeni stresu, hormoni na telo delujejo škodljivo: zmanjšata se imunska odpornost in mišična masa.
Nadledvični žlezi izločata tudi hormon aldosteron, ki deluje na ledvice in s tem uravnava ravnovesje soli in vode v telesu. Iz sredice nadledvičnih žlez se izloča adrenalin. Ta hormon sproži odziv telesa, ki ga imenujemo beg ali boj. Pospeši razgradnjo hranilnih snovi, poveča moč iztisa srca in frekvenco bitja srca ter širi dihalne poti.
Nadledvični žlezi izločata tudi hormon, ki uravnava ravnovesje soli in vode v telesu ter hormon, ki pripravi telo na beg ali boj.
Razmisli
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika poišči razlago besede stres. Navedi nekaj škodljivih zunanjih vplivov, ki povzročajo stres.
Ali veš?
V nadledvičnih žlezah se tako pri moških kot pri ženskah izločajo tudi majhne količine moških spolnih hormonov.
Ali veš?
Nekatera mazila, ki zmanjšujejo vnetja, vsebujejo kortikosteroide. To so snovi, podobne hormonom, ki jih izloča skorja nadledvičnih žlez.
Trebušna slinavka
Hormoni trebušne slinavke skrbijo za stalno raven glukoze v krvi. Najpomembnejša hormona sta inzulin in glukagon. Glukagon lahko imenujemo hormon stradanja, inzulin pa hormon obilja. Ta dva hormona imata nasprotni učinek, delujeta antagonistično. Glukagon namreč med obroki hrane povzroči zviševanje ravni glukoze v krvi. Inzulin pa ravno nasprotno, po obroku povzroči nalaganje presežka hranilnih snovi v celice in tkiva: v jetrih in mišicah se začne kopičiti glikogen, v maščevju maščobe, raven glukoze v krvi pa se s tem zmanjša.
Hormoni trebušne slinavke skrbijo za stalno raven glukoze v krvi.
Izločanje hormonov je v negativni povratni zvezi z njihovim učinkom. To pomeni, da učinek zavira izločanje hormona. Učinek hormona inzulina je zmanjšanje koncentracije glukoze v krvi. Ko se koncentracija glukoze v krvi dovolj zmanjša, se inzulin preneha izločati iz trebušne slinavke. Če take negativne povratne zveze ne bi bilo, bi se koncentracija glukoze preveč zmanjšala in bi lahko izgubili zavest. Drug hormon trebušne slinavke – glukagon – pa nasprotuje delovanju inzulina. Ko je sladkorja v krvi premalo, se začne izločati glukagon, ki v jetrih spodbuja pretvorbo glikogena v glukozo. Če ga je spet preveč, se izloča inzulin, ki zavre izločanje glukagona, direktno po drugi strani pa začne nasprotovati nadaljnjemu zviševanju koncentracije glukoze. Zato je koncentracija glukoze v krvi uravnavana.
Izločanje hormonov je v negativni povratni zvezi z njihovim učinkom. To pomeni, da učinek hormona zavira izločanje hormona.
Spolne žleze
Spolne žleze izločajo spolne hormone. Pri moških v modih nastaja testosteron, pri ženskah v jajčnikih estrogeni in progesteron. Nastajanje spolnih hormonov se pri obeh spolih močno poveča v puberteti. Za pojav sekundarnih spolnih znakov in značilnih sprememb v puberteti so odgovorni prav spolni hormoni. Močno zvišana koncentracija testosterona v puberteti pri moških povzroči rast penisa in mod ter razvoj sekundarnih spolnih znakov. Testosteron je prav tako nujen za normalno zorenje semenčic.
Spolne žleze izločajo spolne hormone. Nastajanje spolnih hormonov se močno poveča v puberteti. Spolni hormoni povzročijo pojav sekundarnih spolnih znakov.
Pri ženskah koncentraciji estrogenov in progesterona ciklično nihata. Estrogeni povzročijo pojav sekundarnih spolnih znakov pri ženski in so nujni za zorenje jajčec. Estrogeni in progesteron prav tako uravnavajo menstrualni cikel.
Koncentracija ženskih spolnih hormonov ciklično niha in uravnava menstrualni cikel.
Ali veš?
Tudi kontracepcijske tablete vsebujejo hormone, ki vplivajo na menstrualni cikel ženske in preprečujejo zanositev.
Priželjc ali timus
Imajo ga le otroci, pri odraslih pa zakrni. Njegova glavna vloga je sodelovanje pri tvorbi celic imunskega sistema.
Češerika
To je majhna žleza v možganih, ki nadzira dnevno-nočni ritem. Ponoči se iz češerike izloča hormon melatonin, ki sodeluje pri uravnavanju spanja.
To je majhna žleza v možganih, ki nadzira dnevno-nočni ritem.
Ali veš?
Zaradi vpliva svetlobe na delovanje žleze češerike je zelo pomembno, da smo podnevi na svetlem in da spimo v temi.
Dejavnost
Oblikuj preglednico, v katero zapišeš žleze z notranjim izločanjem. Nato k posamezni žlezi zapiši njeno lego v telesu, naštej hormone, ki jih izloča, in posledice napačnega delovanja žleze.
Dejavnost
Sestavi križanko tako, da oblikuješ trditve o nalogah posamezne žleze z notranjim izločanjem. Križanko naj reši sošolec.
Dejavnost
Izreži 18 kartončkov velikosti 5 x 5 cm. Na 9 kartončkov napiši imena žlez z notranjim izločanjem. Na druge kartončke napiši hormone, ki jih izločajo. S sošolcem se igrajta igro spomin.
Motnje delovanja ščitnice
Bolniki, ki imajo premalo ščitničnih hormonov, so pogosto zaspani, brez volje, pogosto jih zebe in se redijo, srce jim utripa počasneje kot normalno. Nasprotno pa so bolniki, ki imajo preveč ščitničnih hormonov, razdražljivi, napeti, imajo težave s spanjem, srce jim hitro bije, velikokrat jim je vroče in se potijo in hujšajo. Za dobro delovanje ščitnice moramo jesti raznoliko hrano z dovolj joda. Največ ga je v morski hrani. Če je joda v hrani premalo, ščitnica slabše deluje in se lahko zelo zveča.
Bolniki, ki imajo premalo ali preveč ščitničnih hormonov, imajo lahko hude zdravstvene težave. Za dobro delovanje ščitnice moramo jesti raznoliko hrano z dovolj joda. Največ ga je v morski hrani. Če je joda v hrani premalo, ščitnica slabše deluje in se lahko zelo zveča.
Razmisli
Jodiranje soli so uvedli leta 1953. Izkazalo se je, da je to eden najuspešnejših javnozdravstvenih ukrepov za zagotavljanje ustrezne preskrbljenosti prebivalstva z jodom. Katera bolezen bi bila zelo pogosta, če do tega ukrepa ne bi prišlo? Razmisli, koliko morske hrane je na tvojem jedilniku, in ovrednoti, ali je jodiranje soli zate koristno. Utemelji svoj odgovor.
Sladkorna bolezen
Če trebušna slinavka ne izdeluje inzulina ali če inzulin nima dovolj močnega učinka, zbolimo za sladkorno boleznijo. Bolniki s sladkorno boleznijo imajo v krvi previsoko koncentracijo glukoze, ki pa ne more v celice, kjer bi se porabila. Glukoza se pri bolnikih s sladkorno boleznijo izloča z urinom. Previsoka koncentracija glukoze v krvi povzroča številne zaplete predvsem na žilah in živčevju.
Če trebušna slinavka ne deluje pravilno ali če inzulin nima dovolj močnega učinka, zbolimo za sladkorno boleznijo.
Dejavnost
Sladkorna bolezen je ena od zelo razširjenih bolezni sodobnega sveta. Obstaja več tipov sladkorne bolezni. Oblikuj plakat o sladkorni bolezni tipa 1 in tipa 2. Navedi, kako lahko vsak posameznik vpliva na razvoj in potek sladkorne bolezni tipa 2.
Hormonska zdravljenja
Nekatere hormonske motnje lahko zdravimo z jemanjem nadomestnih hormonov. Nekatere oblike raka, npr. rak prostate in rak dojk, so odvisne od hormonov. Če z zdravili znižamo raven ženskih ali moških spolnih hormonov, lahko preprečimo rast tumorja.
Nekatere hormonske motnje lahko zdravimo z jemanjem nadomestnih hormonov. Nekatere oblike raka pa so odvisne od hormonov. Če z zdravili znižamo raven teh hormonov, lahko preprečimo rast tumorja.