Krvna obtočila
Krvna obtočila imenujemo tudi srčno-žilni organski sistem. Sestavljen je iz srca, krvnih žil in krvi. Pri človeku je sistem sklenjen ali zaprt. Srce je črpalka, žile pa so cevi, po katerih teče kri.
Srce
Razmisli
Na svojem prsnem košu določi lego svojega srca. Stisnjeno pest postavi na to mesto. Kaj meniš, zakaj si na to mesto postavil ravno stisnjeno pest?
Srce je mišični organ, ki je velik kot pest. Leži v prsnem košu med pljučnima kriloma. Srce črpa kri v žile odvodnice ali arterije. To so žile, ki izhajajo iz srca. Kri kroži po sklenjenem tokokrogu in se vrača v srce po žilah dovodnicah ali venah. Stena srca je iz močne mišične plasti, ki ritmično utripa. Vse mišične celice v srcu delujejo usklajeno.
Srce je mišični organ, ki je velik kot pest. Leži v prsnem košu med pljučnima kriloma. Srce črpa kri v žile odvodnice ali arterije. Kri kroži po sklenjenem tokokrogu. V srce se vrača po žilah dovodnicah ali venah. Srce ritmično utripa.
Srce je razdeljeno na levi in desni del, ki sta med sabo ločena z mišično pregrado. Levi in desni del srca sta z zaklopkama prečno razdeljena še na dva dodatna dela, torej ima srce skupaj štiri votline. Zgornji votlini se imenujeta preddvora, spodnji pa prekata. V srcu sta še dve zaklopki, ki ločujeta prekata od velikih žil arterij, ki vodita kri iz srca. Zaklopke delujejo kot ventili in preprečujejo, da bi kri tekla v napačno smer. Po desnem delu srca teče kri z malo kisika, ki jo srce potisne proti pljučem, po levem delu pa kri z veliko kisika. To kri srce potiska po vsem telesu.
Srce ima štiri votline. Zgornji votlini se imenujeta preddvora, spodnji pa prekata. V srcu sta dve zaklopki, ki ločujeta prekata od arterij. Zaklopke preprečujejo, da bi kri tekla v napačno smer. Po desnem delu srca teče kri z malo kisika. To kri srce potiska proti pljučem. Po levem delu pa teče kri z veliko kisika. To kri srce potiska po vsem telesu.
Srčni cikel
Srce se nenehno ritmično krči in sprošča, pravimo, da utripa. Srce se s krvjo najprej napolni. Iz velikih ven steče kri v oba preddvora, iz preddvorov v prekata, iz prekatov pa v arterije.
Ko mirujemo, srce utripne približno 60- do 100-krat v minuti in s tem po telesu požene pet litrov krvi. Med športno dejavnostjo se pretok krvi po telesu močno poveča. S posebnimi merilci lahko zaznamo hitrejše utripanje srca. Lahko pa si kar sami s prsti na zapestju otipamo utripanje aorte.
Ko mirujemo, srce utripne približno 60- do 100-krat v minuti. Med športno dejavnostjo se pretok krvi po telesu močno poveča.
Tudi če smo vznemirjeni, se utripanje srca lahko pospeši. Za to poskrbi poseben del živčevja (avtonomno živčevje), pobudo pa dobi v možganih.
Srčna mišica s svojim krčenjem opravlja delo, za kar potrebuje veliko energije. Hranilne snovi in kisik srčni mišici dovajajo venčne ali koronarne arterije.
Hitrost bitja srca uravnava poseben del živčevja (avtonomno živčevje).
Srčna mišica potrebuje veliko energije. Hranilne snovi in kisik srčni mišici dovajajo venčne ali koronarne arterije.
Ali veš?
EKG ali elektrokardiogram je zapis sprememb električne napetosti na površini telesa, ki so posledica delovanja srca. Tako kot nevroni tudi srce in druge mišice povzročajo električne spremembe, ki so lahko za zdravnike pomembne za odkrivanje bolezni.
Ali veš?
Kaj srcu daje ritem? Sistem posebnih srčnih celic samodejno proizvaja električne impulze, ki se nato po srcu širijo do vseh njegovih delov. Dodatno pa na ritem utripanja srca vpliva živčevje.
Dejavnost
Na nekaterih mestih v svojem telesu lahko zaznamo srčni utrip, tako da otipamo ritmično dviganje žilne stene ob vsakem utripu srca. Določi vsaj tri takšna mesta na svojem telesu in preveri ter zabeleži svoj srčni utrip v mirovanju. Razloži, zakaj ne moremo določiti srčnega utripa kjerkoli na našem telesu.
Žile
Žile so cevi, po katerih kroži kri med vsemi organi. Poznamo tri skupine žil:
- odvodnice ali arterije,
- lasnice ali kapilare in
- dovodnice ali vene.
Kri se lahko pretaka zaradi krvnega tlaka, ki ga ustvarja srce s svojim črpanjem. V arterijah je tlak v primerjavi z venami višji. Kri vedno teče v smeri iz srca v arterije, nato v kapilare in nazadnje v vene ter nazaj v srce. Skozi kapilare poteka izmenjava snovi med krvjo in tkivi.
Odvodnice ali arterije imajo debelo steno, saj morajo zdržati velik tlak krvi. Del stene arterij je iz gladkih mišic. Zaradi teh mišic se po potrebi spreminja premer arterij. Največja arterija v telesu je aorta, ki vodi kri iz srca do drugih telesnih arterij. Debela je kot palec. Arterije so globoko v telesu, saj so tako bolje zaščitene pred poškodbami. Ker je v njih visok tlak krvi, je ob poškodbi večja nevarnost izkrvavitve.
Odvodnice ali arterije imajo debelo steno, saj morajo zdržati velik tlak krvi. Največja arterija v telesu je aorta, ki vodi kri iz srca do drugih telesnih arterij.
Lasnice ali kapilare so najtanjše žile v telesu in jih lahko vidimo le z mikroskopom. V kapilarah poteka izmenjava snovi med krvjo in tkivi. V tkiva se po njih prinašajo kisik in hranilne snovi, odnašajo pa se ogljikov dioksid in odpadne snovi. V kapilarah, ki obdajajo pljučne mešičke, pa je izmenjava plinov v nasprotni smeri: v kri prehaja kisik, iz krvi pa ogljikov dioksid.
Lasnice ali kapilare so najtanjše žile v telesu. V kapilarah poteka izmenjava snovi med krvjo in tkivi. V tkiva prinašajo kisik in hranilne snovi, iz njih pa odnašajo ogljikov dioksid in odpadne snovi.
Dovodnice ali vene so žile, po katerih se kri prenaša od kapilar proti srcu. Drobne vene se združujejo v vse večje vene. Vene imajo tanjšo in manj čvrsto steno kot arterije, saj je krvni tlak v njih nizek. Kri teče počasneje. Vene imamo globoko v telesu, pa tudi tik pod kožo, kjer jih lahko vidimo. Vene v spodnjih okončinah imajo zaklopke. Te preprečujejo, da bi v nogah kri zastajala, in prispevajo k temu, da kri lažje teče proti srcu. Zaklopke najbolje opravljajo svojo nalogo, če hodimo in s tem prispevamo k dobremu pretoku krvi.
Dovodnice ali vene so žile, po katerih se kri prenaša od kapilar proti srcu. Drobne vene se združujejo v vse večje vene. Vene imajo tanjšo in manj čvrsto steno kot arterije, saj je krvni tlak v njih nizek. Kri teče počasneje. Vene v spodnjih okončinah imajo zaklopke. Te preprečujejo, da bi v nogah kri zastajala.
Razmisli
Roke dvigni nad glavo in opazuj žile na zgornji strani dlani. Roke spusti, da prosto visijo ob telesu. Opazuj iste žile kot prej. Razloži razliko med nabreklostjo žil.
Krvni obtok
Srce je zgrajeno tako, da ločeno črpa kri v pljuča in vse druge organe. Desni del prejema kri z malo kisika iz celega telesa ter jo potiska naprej v pljuča. Iz pljuč se kri vrne v levi del srca. To pot krvi imenujemo mali ali pljučni krvni obtok. Levi del prejema kri s kisikom iz pljuč in jo črpa v vse druge organe telesa. Iz telesa se kri vrača v desni del srca. To imenujemo veliki ali telesni krvni obtok.
Desni del srca prejema kri z malo kisika in jo potiska naprej v pljuča. Iz pljuč se kri vrne v levi del srca. To pot krvi imenujemo mali ali pljučni krvni obtok. Levi del prejema kri s kisikom iz pljuč in jo črpa v vse druge organe telesa. Iz telesa se kri vrača v desni del srca. To imenujemo veliki
ali telesni krvni obtok.
Krvni obtok otroka v nosečnosti
Krvni obtok ploda je drugačen od krvnega obtoka dojenčka. Ker plod za dihanje še ne uporablja pljuč, v njih ne prihaja do izmenjave dihalnih plinov. Do njihove izmenjave in do izmenjave hranilnih snovi med mamo in plodom prihaja preko žil v posteljici. Snovi se do ploda prenesejo po popkovnici. Plod ima tudi posebno odprtino v srcu, kjer gre kri lahko po bližnjici mimo pljuč. Ob rojstvu se ta odprtina zelo hitro zapre, zaprejo se tudi žile v popkovnici in otrok zadiha s pljuči.
Krvni tlak
Krvni tlak je pritisk krvi na steno žil. Nihanje tlaka v žilah lahko sami otipamo na zapestju, ker arterije utripajo z enakim ritmom kot srce. Natančne vrednosti pa izmerimo s posebno napravo za merjenje krvnega tlaka. Z njo odčitamo dve vrednosti. Višja vrednost nam pove najvišji tlak v velikih arterijah, nižja vrednost pa, kakšen je krvni tlak v teh arterijah, ko srčna mišica počiva. Normalen krvni tlak je približno 120/80 mmHg (milimetrov živega srebra).
Krvni tlak je pritisk krvi na steno žil. Tlak v žilah niha. Izmernimo ga z napravo za merjenje krvnega tlaka. Z njo odčitamo dve vrednosti. Višja vrednost je najvišji tlak v velikih arterijah. Nižja vrednost pa je tlak, ko srčna mišica počiva. Normalen krvni tlak je približno 120/80 mmHg (milimetrov živega srebra).
Kri
Kri do celic prinaša hranilne snovi in kisik, od njih pa odnaša odpadne snovi in ogljikov dioksid, ki so nastali med presnovo. Po krvi se prenašajo tudi hormoni in protitelesa. Hormoni omogočajo sporazumevanje med celicami in tkivi. S protitelesi se organizem bori proti okužbam. V krvi so tudi snovi, ki zaustavijo krvavitev na mestu poškodbe. Pomembna funkcija krvi je prenos toplote iz notranjosti na površino telesa. Tako se npr. telo hladi, saj se toplota, ki nastaja med krčenjem mišic, prenaša na površino kože in od tam v okolico. Če je zunaj mraz, se žile v koži skrčijo, zato je oddajanje toplote v okolico manjše.
Odrasel človek ima približno pet litrov krvi. Sestavljena je iz krvne plazme in krvničk.
Kri do celic prinaša hranilne snovi in kisik, od njih pa odnaša odpadne snovi in ogljikov dioksid, ki so nastali med presnovo. Po krvi se prenašajo tudi hormoni, protitelesa in snovi, ki zaustavijo krvavitev na mestu poškodbe. Pomembna funkcija krvi je prenos toplote iz notranjosti na površino telesa.
Kri je sestavljena iz krvne plazme in krvničk.
Plazma je tekoči del krvi iz vode ter v njej raztopljenih snovi: soli, mineralov, hranilnih snovi, plinov in posebnih plazemskih beljakovin, ki imajo različne vloge. Zaradi nitastih plazemskih beljakovin se plazma lahko strdi, kar ustavi krvavitve. Prenašalne beljakovine pomagajo pri prenašanju snovi, npr. vitaminov in nekaterih hormonov, po telesu. Nekatere druge beljakovine, npr. protitelesa, sodelujejo pri obrambi telesa proti mikroorganizmom.
Plazma je tekoči del krvi. Je iz vode in v njej raztopljenih snovi: soli, mineralov, hranilnih snovi, plinov in posebnih plazemskih beljakovin.
V krvi je približno 45 % krvničk. To so rdeče krvničke ali eritrociti, bele krvničke ali levkociti in krvne ploščice ali trombociti. Vir matičnih celic, iz katerih se lahko razvijejo vse vrste krvničk, je rdeči kostni mozeg.
V krvi je približno 45 % krvničk. To so rdeče krvničke ali eritrociti, bele krvničke ali levkociti in krvne ploščice ali trombociti. Krvničke nastajajo v rdečem kostnem mozgu.
Rdeče krvničke ali eritrociti so celice diskaste oblike, ki so na sredini z obeh strani vdrte. Ker nimajo jedra, lahko v krvi preživijo le štiri mesece, zato v rdečem kostnem mozgu ves čas nastajajo novi. Glavna sestavina eritrocitov je beljakovina hemoglobin, ki ima v svoji zgradbi tudi železo. Prav zato je kri rdeče barve. Glavna naloga eritrocitov je prenos kisika po krvi. Kisik se veže na železo in kri postane še bolj živo rdeče barve. Na hemoglobin, vendar ne na železo v njem, pa se veže tudi ogljikov dioksid. Tako kri prinese kisik v tkiva in iz njih odnaša ogljikov dioksid.
Rdeče krvničke ali eritrociti so celice diskaste oblike. Na sredini so z obeh strani vdrte. Ker nimajo jedra, lahko v krvi preživijo le nekaj mesecev. Glavna sestavina eritrocitov je beljakovina hemoglobin. Naloga eritrocitov je prenašanje kisika v tkiva in odnašanje ogljikovega dioksida iz njih.
Bele krvničke ali levkociti so zelo
raznolike celice v krvi, vse pa sodelujejo
pri obrambnem (imunskem) sistemu.
Vsak tip teh celic ima svojo vlogo.
Nekatere uničujejo in požirajo tujke,
druge izdelujejo protitelesa ali so
spominske celice, ki bodo prepoznale
tujek čez več let ob ponovni okužbi.
Bele krvničke ali levkociti so zelo
raznolike celice v krvi. Vse sodelujejo
pri obrambnem (imunskem) sistemu.
Krvne ploščice ali trombociti so delčki celice, ki se odcepijo od velike celice v rdečem kostnem mozgu in se od tam odplavljajo v kri. Ob aktivaciji se spremeni njihova oblika iz lečaste v zvezdasto (gl. sliko). Ker nimajo niti jedra niti mitohondrijev, obstanejo v krvi le nekaj dni. V njih je posebna snov, ki sodeluje pri zaustavljanju krvavitve in zapiranju rane.
Krvne ploščice ali trombociti so delčki celic. Vsebujejo posebno snov, ki sodeluje pri zaustavljanju krvavitve in zapiranju rane.
Ali veš?
Eritrociti pri človeku so zelo učinkoviti, saj imajo zelo veliko krvnega barvila hemoglobina in nimajo celičnega jedra. Ribe, plazilci in ptiči imajo eritrocite z jedrom.
Razmisli
Razmisli, število katerih krvnih celic se poveča ob navedenih dogodkih ali dejavnostih:
- odrgnina zaradi padca s kolesom,
- vožnja s kolesom v klanec,
- prehlad.
Krvne skupine
Krvne skupine določajo posebne beljakovine na površini eritrocitov, ki jih imenujemo antigeni. Antigena A in B določata sistem AB0. Če imamo na eritrocitih antigen A, imamo krvno skupino A. Če imamo antigen B, imamo krvno skupino B. Če imamo oba antigena, imamo krvno skupino AB. Če nimamo nobenega od dveh antigenov, je naša krvna skupina 0. Za sistem AB0 je značilno, da imamo ljudje v krvni plazmi protitelesa proti antigenu, ki ga ni na naših eritrocitih. Če prejmemo kri drugačne krvne skupine, je taka kri za nas tujek in pride do imunskega odziva, to je do reakcije med eritrociti in protitelesi, ki povzroči zlepljenje eritrocitov. Zato pred transfuzijo vedno preverijo skladnost krvnih skupin darovalca in prejemnika.
Krvne skupine določajo posebne beljakovine na površini eritrocitov. Te beljakovine imenujemo antigeni. Antigena A in B določata sistem AB0. Če imamo na eritrocitih antigen A, imamo krvno skupino A. Če imamo antigen B, imamo krvno skupino B. Če imamo oba antigena, imamo krvno skupino AB. Če nimamo nobenega od dveh antigenov, je naša krvna skupina 0. Če prejmemo kri drugačne krvne skupine, pride do imunskega odziva. Pred transfuzijo zato vedno preverijo skladnost krvnih skupin darovalca in prejemnika.
Faktor Rh je posebna beljakovina, antigen, ki določa krvno skupino Rh. Če ga imamo, smo Rh pozitivni (Rh+), če ga nimamo, smo Rh negativni (Rh–).
Razmisli
Na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino preveri stanje zalog krvi. Na osnovi prikazanih podatkov se odloči, komu bi svetoval, naj se udeleži krvodajalske akcije.
Krvne preiskave
Pri preiskavah krvi v laboratoriju pregledajo število levkocitov. Če jih je preveč ali premalo, je to lahko znak okužbe. Izmerijo lahko tudi, ali imamo dovolj rdečih krvničk in hemoglobina v njih ter dovolj dejavnikov za strjevanje krvi. Izmerijo koncentracijo glukoze in holesterola v krvi.
Pri preiskavah krvi v laboratoriju pregledajo število levkocitov. Preverijo ali imajo dovolj rdečih krvničk, hemoglobina in dejavnikov za strjevanje krvi. Izmerijo koncentracijo glukoze in holesterola v krvi.
Težave v primeru različnega faktorja Rh nosečnice in ploda
Če ima mati krvno skupino Rh–, njen otrok pa Rh+, pri prvi nosečnosti ne pride do težav. Težave se pojavijo, ko pride mati med porodom v stik z otrokovo krvjo in začne izdelovati protitelesa proti faktorju Rh. Če ima v naslednji nosečnosti otroka s krvno skupino Rh+, je to zanj lahko usodno. Njena protitelesa pridejo skozi posteljico v plod, kjer napadejo otrokove eritrocite. Za preprečitev te reakcije vsem nosečnicam, ki so Rh–, med nosečnostjo injicirajo nekaj ustreznih protiteles. Tako preprečijo, da bi med porodom otrokova kri sprožila izdelovanje materinih lastnih protiteles.
Če ima mati krvno skupino Rh–, njen otrok pa Rh+, pri prvi nosečnosti ne pride do težav. Med porodom pride mati v stik z otrokovo krvjo in začne izdelovati protitelesa proti faktorju Rh. Če ima v naslednji nosečnosti otroka s krvno skupino Rh+, protitelesa matere napadejo otrokove eritrocite. Za preprečitev te reakcije nosečnicam injicirajo nekaj ustreznih protiteles.
Krvavitve
Na mestu poškodbe, npr. če se močno opraskamo, urežemo ali kako drugače poškodujemo, priteče kri, saj se pri tem poškodujejo žile. Manjše rane se navadno hitro zacelijo, celjenje pa se začne z nastankom kraste. Na mestu poškodbe se najprej aktivirajo trombociti. Ti se lepijo med sabo in na steno žile. Tako nastane zamašek, ki preprečuje krvavitev. Iz trombocitov se sproščajo snovi, ki povzročijo krčenje poškodovane žile. Trombociti tudi povzročijo strjevanje krvne plazme. Kri ni več tekoča, temveč je bolj podobna gelu. Rana se zaceli, ko se poškodovane celice zamenjajo z novimi. Celjenje globokih in obsežnejših ran traja dlje časa.
Na mestu poškodbe priteče kri, saj se pri tem poškodujejo žile. Na mestu poškodbe se najprej aktivirajo trombociti. Ti se lepijo in naredijo zamašek, ki preprečuje krvavitev. Iz trombocitov se sproščajo snovi, ki povzročijo krčenje poškodovane žile in strjevanje krvne plazme. Kri ni več tekoča, temveč je bolj podobna gelu. Rana se zaceli, ko se poškodovane celice zamenjajo z novimi.
Če kri izteka v notranjosti telesa, govorimo o notranji krvavitvi, ki jo zelo težko opazimo. Če pa kri izteka iz rane na telesno površino, govorimo o zunanji krvavitvi.
Srčno-žilne bolezni
Srčno-žilne bolezni najpogosteje nastanejo zaradi ateroskleroze. To je stanje, ko se holesterol nalaga v steni krvnih žil. Tako se pretok skozi žilo počasi zmanjša, lahko pa celo zaustavi. To se zgodi takrat, ko je v krvi preveč maščobnih delcev.
Ateroskleroza je stanje, ko se holesterol nalaga v steni krvnih žil. Pretok skozi žilo se zmanjša ali celo zaustavi.
Pomembni dejavniki tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni so tudi visok krvni tlak, zvišana koncentracija sladkorja v krvi, kajenje, prekomerna telesna masa in premalo fizične dejavnosti.
Nastanek srčno-žilnih bolezni povzročajo visok krvni tlak, zvišana koncentracija sladkorja v krvi, kajenje, prekomerna telesna masa in premalo fizične dejavnosti.
Če so vrednosti krvnega tlaka veliko nižje ali veliko višje od 120/80 mmHg, nam bo zdravnik svetoval zdravljenje. Za uravnavanje krvnega tlaka je pomembno vzdrževanje primerne telesne mase, dovolj gibanja, zdrava prehrana ter opustitev razvad, kot sta kajenje in prekomerno pitje alkohola.
Če so vrednosti krvnega tlaka prenizke ali previsoke, nam bo zdravnik svetoval zdravljenje.
Strjevanje krvi je nujno za preprečevanje krvavenja. Včasih pa se kri strdi tudi tam, kjer se ne bi smela. To se zgodi predvsem takrat, ko je žilna stena okvarjena. Okvari se lahko npr. zaradi odlaganja holesterola v steno žile. Če strdek zamaši žilo, pride do odmrtja tkiva. To imenujemo kap ali infarkt. Kadar strdek nastane v žili srčne mišice, pride do srčne kapi, kadar nastane v možganih, pa do možganske kapi. Zelo je pomembno, da se vselej izogibamo dejavnikom tveganja za nastanek poškodb žil, kot so kajenje, premalo gibanja, stres in prehrana s preveč maščobami in sladkorji.
Na sliki (levo) je moški, ki je doživel možgansko kap.
Včasih se kri strdi tudi tam, kjer se ne bi smela. Če strdek zamaši žilo, pride do odmrtja tkiva. To imenujemo kap ali infarkt. Kadar strdek nastane v žili srčne mišice, pride do srčne kapi. Kadar nastane v možganih, pride do možganske kapi. Strdke povzročajo kajenje, premalo gibanja, stres in nezdrava prehrana.
Na sliki (levo) je moški, ki je doživel možgansko kap.
Slabokrvnost strokovno imenujemo tudi anemija. To je stanje, ko kri ne more prenašati zadostnih količin kisika. Anemija lahko nastane, če je v krvi premalo eritrocitov, če so premajhni ali če imajo premalo krvnega barvila hemoglobina. Vzrok so lahko krvavitve, pomanjkanje železa ali vitaminov.
Slabokrvnost ali anemija je stanje, ko kri ne more prenašati zadostnih količin kisika. Vzrok so lahko krvavitve, pomanjkanje železa ali vitaminov.
Anevrizme so nepravilnosti žil, podobne balončkom, ki nastanejo zaradi oslabelosti žilne stene. Napolnjene so s krvjo in lahko počijo. Če se to zgodi v možganih, pride do možganske kapi zaradi krvavitve. Tudi nastanek anevrizem je bolj verjeten pri kadilcih, ljudeh z visokim krvnim tlakom in alkoholikih.
Anevrizme so nepravilnosti žil. Nastanejo zaradi oslabelosti žilne stene.
Med srčno-žilna obolenja spadajo tudi motnje strjevanja krvi. Zaradi različnih vzrokov lahko v krvi nastanejo krvni strdki, ki včasih povzročajo v telesu zastoje krvi in posledično infarkt. Nasprotna težava pa je pomanjkljivo strjevanje krvi pri bolezni hemofiliji. To je dedna bolezen, pri kateri ni ene od ključnih beljakovin, nujnih za strjevanje krvi.
Na sliki (levo) je angleška kraljica Viktorija (1819–1901), ki je imela hemofilijo.
Hemofilija je dedna bolezen, pri kateri se kri ne strjuje.
Na sliki (levo) je angleška kraljica Viktorija (1819–1901), ki je imela hemofilijo.