Zdaj vem

Povzetek

Okostje gradijo kosti in hrustanec. Pri otrocih je zgrajeno večinoma iz hrustanca, ki ga med odraščanjem v procesu zakostenevanja postopoma zamenja kostno tkivo.

Okostje telesu nudi oporo in ščiti notranje organe. Kosti poleg tega hranijo zalogo mineralov, v nekaterih kosteh pa v kostnem mozgu nastajajo tudi krvne celice.

Kostno tkivo sestavljajo kostne celice, ki izločajo trdo medceličnino. Ta je sestavljena iz mineralov, ki kostem dajejo trdnost, in organskih vlaken, ki zagotavljajo prožnost. Stena kosti je iz čvrstega kostnega tkiva, notranjost pa gradi gobasto kostno tkivo, ki vsebuje številne drobne prostorčke. Dolge kosti so na sredini votle in zapolnjene s kostnim mozgom.

Kosti se lahko med seboj povezujejo
s sklepi, hrustančnimi povezavami
in šivi. Sklepe obdaja vezivna
sklepna ovojnica, znotraj katere
je sklepna tekočina, ki zapolnjuje
sklepno špranjo med dvema
sosednjima kostema. Pri hrustančnih
povezavah je med sosednjima
kostema hrustančna ploščica,
pri šivih pa vezivno tkivo.

Kosti glave sestavljajo kosti lobanje,
slušne koščice in podjezičnica.
Hrbtenica je zgrajena iz gibljivega
dela, ki vsebuje vratna, prsna
in ledvena vretenca, ter negibljivega
dela, ki je iz križnice in trtice. Ima
obliko dvojne črke S, zato deluje
kot prožna vzmet. Obenem ščiti
hrbtenjačo v hrbtenjačnem kanalu.
Prsni koš je iz prsnice, rebrnih
hrustancev in 12 parov reber.
Okostje sestavljajo še ramenski
obroč, kosti roke, medenica
in kosti noge.

V telesu imamo tri tipe mišic: skeletne in gladke mišice ter srčno mišico. Za vse je značilno, da se krčijo in sproščajo.

Skeletne mišice delujejo pod vplivom naše volje. Večina je pritrjena na kosti in omogoča zavestno premikanje delov telesa. Običajno delujejo antagonistično: pri gibanju sodelujeta dve skupini mišic, ki imata ravno nasproten učinek – prve so upogibalke, druge iztezalke. Celice v  skeletnih mišicah imajo obliko dolgega valja, zato jih imenujemo tudi mišična vlakna. Združujejo se v snope, snopi pa v mišico, ki je obdana z mišično ovojnico.

Gladke mišice se krčijo in raztezajo počasneje od skeletnih, so v notranjih organih in delujejo brez naše volje. Omogočajo npr. širjenje in krčenje žil in sapnic ter potiskajo hrano po prebavni cevi.

Srčna mišica je po zgradbi podobna skeletnim mišicam, vendar deluje brez naše volje.

Vse mišice za svoje delovanje potrebujejo hranilne snovi in kisik, ki do njih pridejo po krvi, hkrati pa kri odnaša produkte razgradnje.

Delovanje mišic nadzirajo možgani, iz katerih mora po živcih do mišice priti »ukaz«, da se mišica lahko skrči. V obratni smeri potuje iz mišic v možgane informacija o trenutnem stanju in delovanju mišic.

Ključni pojmi

Vprašanja za ponavljanje

* Z zvezdico so označena vprašanja, ki se navezujejo na več različnih vsebin in s tem spodbujajo povezovanje znanja.

Okostje

  1. Katera organska sistema človeku omogočata gibanje? Katere so še njune druge naloge?
  2. Naštej (in na skeletu pokaži) kosti spodnjih okončin in njihove povezave.
  3. Razloži povezavo kosti v kolenu in poimenuj njegove dele.
  4. Kako so povezane kosti glave pri dojenčku in kako pri odraslemu človeku? Opiši povezavi in razmisli ter razloži, zakaj je tako.
  5. Kje v skeletu so vretenca? Naštej jih in opiši njihovo zgradbo. Kaj sestavljajo?
  6. Opiši zgradbo kosti. Kakšna kostna tkiva poznamo?
  7. Opiši, kaj se zgodi s kostjo, ko nekdo dobi mavčno opornico po zlomu roke. Se kost lahko zaceli?
  8. Naštej vsaj pet kosti lobanje. Zakaj imajo kosti glave veliko votlin?
  9. Kam so pripeta rebra zadaj in kako so pripeta na sprednjem delu prsnega koša? Zakaj meniš, da je tako?
  10. Primerjalno opiši zvin, izpah in zlom gležnja. Kako lahko pomagaš osebi, ki ima katero od teh poškodb?
  11. *Kaj se lahko zgodi s sklepom, če se potrgajo sklepne vezi?
  12. *Kako se imenuje snov v kosteh, v kateri nastajajo krvne celice?
  13. *Predstavljaj si, da sklepne špranje ne bi zapolnjevala sklepna tekočina, ti pa si pri telovadbi in moraš za ogrevanje telesa narediti 10 poskokov, 20 počepov in 30 trebušnjakov. Kaj bi se dogajalo v tvojih sklepih? Kakšne posledice na sklepe bi imelo gibanje čez čas?
  14. *Zakaj imajo odrasli večje število kosti kot otroci?
  15. *Primerjaj število kosti roke in noge. Kaj ugotoviš?
  16. *S prijatelji igraš košarko. Kaj ti omogoči, da hitro stečeš, zgrabiš žogo in jo vržeš na koš? Opiši potek gibanja svojega telesa.
  17. *Kako bi se premikal, če bi bila tvoja hrbtenica ravna kot palica?

Mišičje

  1. Kaj so skeletne mišice in kaj je za njih značilno? Kje v telesu so? Opiši njihovo delovanje.
  2. Izmed naslednjih pojmov izberi tistega, ki med naštete ne sodi: mišična celica, mišični snop, kita, kost. Utemelji svojo izbiro.
  3. Katere vrste mišic imamo v črevesju? Kaj je za njih značilno?
  4. Z gibanjem na sebi predstavi primer antagonističnega delovanja upogibalke in iztezalke.
  5. Razmisli, kakšne so posledice za sklep in gibanje, če se natrga kita.
  6. Kaj potrebujejo mišice za svoje delovanje? Kako mišici »sporočimo«, naj se skrči ali sprosti?
  7. Na primeru razloži aerobno in anaerobno vadbo.
  8. Kaj so značilnosti in naloge srčne mišice?
  9. *Naštej načine, s katerimi krepimo srčno mišico in skeletne mišice.
  10. *Izmed naslednjih pojmov izberi tistega, ki med naštete ne sodi: srce, mišice v vratu, jezik, mišice v nadlahti, mečne mišice. Utemelji svojo izbiro.