REPUBLIKA MALTA

Republika Malta je majhna otoška država v središču Sredozemskega morja. Leži 100 km južno od Sicilije ter 290 km vzhodno od Tunizije in severne Afrike. Državo sestavljajo otoki Malta, Gozo in Comino ter neobljudena otočka Cominetto in Filfla.

Z nekaj več kot 400.000 prebivalci in 316 km² površine spada med najmanjše, vendar gosto naseljene evropske države. Večina prebivalcev živi na največjem otoku, tj. na Malti, okrog 10 % jih živi na Gozu, na Cominu pa jih je le peščica.

Glavno mesto republike je Valletta, ki je ena najmanjših prestolnic v Evropi. Zgrajena je na skalnatem hribu, od enega konca do drugega meri 2 km, njene ozke ulice pa se prepletajo v obliki mreže. V mestu živi približno 7000 prebivalcev; več jih ima mesto Sliema severozahodno od Vallette.

Uradna jezika sta malteščina, ki je za tujce nerazumljiva, in angleščina, ki jo skoraj vsi prebivalci tekoče govorijo; veliko jih govori tudi italijansko. Več kot 90 % Maltežanov je katoličanov.

Malteška pokrajina je večinoma nižinska in ravna. Poleg obale najdemo le nizke griče, na katerih so terasasta polja. Najvišji grič je Ta‘Dmejrek, ki meri 253 m. Na otoku ni jezer ali rek, na splošno se zdi pokrajina pusta in skalnata. Tudi obala je skalnata; nekaj redkih plaž je peščenih, večina pa jih je prodnatih. Na otoku Gozo je veliko več zelenja kot na Malti. Zanj so značilni hribi z ravnimi vrhovi in strme doline ter najrazličnejše rastlinske vrste. Comino je zelo suh, pust, skalnat otok; na njem je le nekaj kmetij in hotel.

Malta ima sredozemsko podnebje z milimi zimami in dolgimi vročimi poletji, ki trajajo od aprila pa vse do oktobra. Večina padavin pade med koncem septembra in koncem aprila, medtem ko so poletja pretežno suha. Drevesa so redka, dobro pa uspeva makija. Prevladuje predvsem bodičasto grmičevje, zelo znane so tudi agave. Obrodijo predvsem fige, mandljevci,rožiči in oljke. Kljub temu na otokih ne morejo pridelati dovolj sadja in zelenjave za vse prebivalce, zato večino teh pridelkov uvažajo. Poleg živil so najpomembnejši uvozni artikli še stroji in polizdelki, kot so nafta in živila.

Malteški otoki so premajhni, da bi življenjski prostor nudili velikim živalim, zato pa je tam obilo majhnih sesalcev, na primer zajcev, podlasic, netopirjev in različnih vrst kuščarjev.

Malteško gospodarstvo sloni predvsem na mednarodni trgovini in turizmu, ki obiskovalce privablja skozi vse leto. Mlajši gostje prihajajo predvsem zaradi morja, urejenih plaž in nočnega življenja v mestnih barih in nočnih klubih, starejše obiskovalce pa privlačijo otoške znamenitosti – zgodovinski kraji, kot so Valletta, Mdina in Gozo, cerkve, katedrale, muzeji in stari muzejski kompleksi. Med najpomembnejšimi malteškimi znamenitostmi so megalitska svetišča, ki po starosti prekašajo celo egipčanske piramide.

Promet v državi poteka po levi strani cestišča, dobro razvejan in organiziran pa je sistem javnih avtobusov, ki so na otoku postali že prava turistična zanimivost.

Republika Malta je članica OZN, EU in schengenskega območja, njena denarna valuta je evro.

Malta je žepna državica, ki se lahko pohvali z dramatično naravno lepoto, izjemno zgodovinsko in kulturno dediščino, hkrati pa premore tudi izjemno milo podnebje in več kot tristo sončnih dni na leto.

MALTA
Objavljeno 08. marec 2017 18.22

AZURNO OKNO SE JE ZRUŠILO V MORJE

„Žalostni dan je prišel,“ so bile besede malteškega premiera ob zrušitvi naravne znamenitosti.

Valletta – Naravna turistična znamenitost Malte, kamnita struktura v obliki loka, mnogim poznana pod imenom Azurno okno, se je danes sesedla in zrušila v morje. Malteški premier Joseph Muscat je dogodek označil kot srce parajoč, poroča Reuters.

Geologi so dolgo svarili, da erozija hitro spodjeda skalnato strukturo na severozahodni obali otoka Gozo. Zato so oblasti turistom prepovedale hojo po vrhu Azurnega okna, navaja Reuters.

Premier Muscat je na Twitterju zapisal, da je bila mediteranska naravna znamenitost zaradi erozije od vedno obsojena na propad, še dodaja Reuters.

Kaj je OZN? Oglej si posnetek.