1. Sedmošolec Akash je 12-letni fant slovenskih in indijskih korenin, ki s starši in starejšo sestro živi v Hyderabadu v Indiji, kjer se je tudi rodil.

Akashev delovni dan se začne ob 7.15, ko ga starši prebudijo za v šolo. Obiskuje eno od elitnih zasebnih mednarodnih šol v Hyderabadu, na kateri poučuje tudi njegova mama.

Ko pride v šolo, ga najprej čaka zajtrk, nato se mora registrirati, ob 8.30 pa se že začne prva šolska ura. V njegovem razredu je 21 učencev, pouk poteka v angleščini in po vnaprej določenem urniku, vsaka šolska ura traja 45 minut. Med posameznimi urami je petminutni odmor, 10.05–10.20 je čas za malico, 12.45– 13.15 pa za kosilo. Obvezne vsebine se končajo ob 14.50, nato pa ima možnost obiska dodatnih dejavnosti. Učenci lahko za simbolično ceno izbirajo med tenisom, squashom, plavanjem, košarko, šahom, kriketom, nogometom in borilnimi veščinami.

Akash si je izbral nogomet in plavanje, s katerima zaključi ob 16.30, ko se z mamo odpravita domov.

Popoldne fanta čakata domača naloga in učenje, čas pa se najde tudi za prijatelje. V družini je odgovoren za to, da je v hladilniku vedno pitna voda, to v steklenice natoči, potem ko jo očisti z mini čistilno napravo, ki jo ima vsako gospodinjstvo, saj voda iz pipe ni pitna. Kmalu pride večer, ki ga najraje preživi ob igricah na računalniku. Ob 21.30 ga starši opozorijo, da je konec časa za ekrane in da bo kmalu treba v posteljo.

Malo drugače njegovi dnevi tečejo ob sobotah in nedeljah, ko ni pouka. Navadno se prebudi okrog 9. ure. Ob sobotah popolnoma pozabi na šolo, ta dan veliko časa preživi pred računalnikom, igra igrice, posluša glasbo, gleda razne videe, rad pa se tudi druži s prijatelji.

Če je med vikendom treba kaj postoriti za šolo, to vedno naredi v nedeljo. Vseeno pa ta dan ostane še dovolj časa za druženje z domačimi, družinsko kosilo, pogosto pa tudi za skupen popoldanski obisk kina ali kakšne zanimive točke v mestu ali okolici.

Glavni oddih si Akasheva družina privošči med poletnimi počitnicami, ki trajajo mesec in pol, in sicer junija in prvo polovico julija. Na mamino željo gredo takrat skoraj vedno v Slovenijo, saj jo mama zelo pogreša.

2. 12-letna Sophie živi v Liberiji. Obiskuje 5. razred. Živi v hiši, za katero skrbi misijonska skupnost v Liberiji in je namenjena sirotam, zavrženim otrokom in tistim, ki zaradi zdravstvenih težav nimajo možnosti živeti v svoji družini. Tu Sophie prebiva skupaj s 13 dekleti v starosti 3–19 let in tremi oskrbnicami, ki jim otroci pravijo „tete“.

Sophie vsako jutro vstane ob 5. uri. Prebudi jo teta, ki skrbi zanjo in za ostale deklice. Nato se napoti v kopalnico, kjer že čaka vedro tople vode z lončkom, da se umije. Obleče si šolsko uniformo in gre zajtrkovat. Sledi molitev v kapeli, ob sedmih pa jo ena od tet z zelo napolnjenim kombijem odpelje v šolo. V suhem obdobju za vožnjo do tja potrebujejo 20 minut, v deževni dobi pa 40 minut, saj se takrat cesta spremeni v zaporedje blatnih jam.

Šola v Liberiji ni obvezna, veliko otrok si namreč ne more privoščiti šolnine. Pouk, ki poteka v angleščini z močnim liberijskim naglasom, poteka po vnaprej določenem urniku. Začne se ob 7.45 z dvigom zastave, petjem, molitvijo in nagovorom enega od učiteljev. V Sophiejinem razredu je 49 učencev, v višjih razredih pa se jih nagnete tudi več kot 60. Posamezna šolska ura traja 60 minut, sledi kratek odmor, po katerem otroci ostanejo v učilnici, učitelji pa se selijo iz učilnice v učilnico. V šoli je poskrbljeno tudi za kar obilno malico.

Sophie se iz šole vrne malo pred tretjo uro popoldne. Najprej se umije in si opere šolsko uniformo, nato pomalica, nato pa skupaj s starejšimi deklicami pograbi listje pred hišo ali kaj počisti. Sledi čas za domače naloge oziroma učenje in kakšno manjše opravilo. Okrog pol šestih je čas za zgodnjo večerjo, ki je v Liberiji glavni in za večino prebivalcev tudi edini dnevni obrok. Sledi pomivanje posode, pospravljanje oblačil in pripravljanje uniform za naslednji dan. V deževni dobi je treba uniformo večkrat zlikati, saj se ne posuši tako zlahka. Za likanje Sophie uporablja likalnik na žerjavico. Nato se spet vsi zberejo za večerno molitev, ki je včasih v kapeli, včasih pa na prostem.

Od 19.00 do 20.30 je čas za namizne igre z drugimi otroki ali s tetami, branje zgodb, poslušanje glasbe in ples. Okrog 20.30 se začne nočni počitek.

Ob koncu tedna se dnevna rutina nekoliko spremeni, saj je več časa namenjenega pomoči v gospodinjstvu.

V Sloveniji uro premaknemo dvakrat v letu. Ali veš, kaj je bil glavni razlog za premik ure?