Predlog
Predlogi so besede, s katerimi vzpostavljamo različna razmerja, najpogostejša so krajevna in časovna. Od predloga je odvisno, v katerem sklonu stoji samostalnik ob njem.
Primeri:
– krajevna razmerja: ob steni, v hiši, do avta, z igrišča, izpred šole,
– časovna razmerja: ob sedmih, v torek, pred pomladjo, ob sobotah, med počitnicami, čez tri dni,
– načinovna razmerja: po slovensko, z veseljem, do krvi, brez strahu, na vse pretege,
– vzročna razmerja: zaradi bolezni, po nemarnosti, iz trme.
1. Preberi besedilo.
NA TRIGLAV S PLANINSKIM VODNIKOM
Triglav je naša najvišja gora, zato si mnogi Slovenci želijo stati na njej. Kdor se redno ukvarja s športom in rad hodi v hribe, bo ta cilj lahko osvojil v družbi svojih prijateljev hribolazcev brez spremstva izšolanega planinskega vodnika. Ker pa je veliko takih, ki si želijo na Triglav, čeprav fizično na to niso pripravljeni, slabo poznajo planinsko opremo in imajo morda še težave z vrtoglavico, se je nekaj študentov s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem odločilo, da jih bodo na to pot pripravili in jih nato nanjo tudi pospremili.
S kondicijskimi vajami so začeli sredi avgusta. Dobivali so se ob torkih in četrtkih ob sedmih zjutraj, torej pred dvigom temperature nad 20 °C. Med vikendom, ko ni bilo skupnih priprav, je za ohranjanje kondicije skrbel vsak sam.
Skupne priprave so v deževnih dneh potekale v telovadnici Univerze na Primorskem, v sončnem vremenu pa na šolskem igrišču. Ko so pripravljavci že pridobili nekaj kondicije, so se odpravili na poljske poti, kjer so tekli med oljčnimi nasadi.
Po dobrem mesecu vadbe so vaditelji organizirali celodnevni planinski izlet in svoje varovance pospremili na Debelo peč, najvzhodnejši dvatisočak v Julijskih Alpah. Ker so vsi uspešno opravili preizkus fizične pripravljenosti in dokazali, da vedo, kako se je treba opremiti za v visokogorje, so skupaj določili datum vzpona na Triglav.
Odločili so se za dvodnevni pohod. Nanj so se podali v sredo, 15. septembra, izbrali pa so pot z Rudnega polja na Pokljuki. Na začetku so hodili skozi ruševje, počasi pa je bilo vedno manj zelenja in vedno več skal. Prvi daljši postanek so si privoščili v Vodnikovem domu, naslednji cilj pa je bil Dom Planika pod Triglavom. Na poti do tja so morali premagati nekaj jeklenic in klinov ter vzpon po melišču. V Planiki so tudi prenočili.
Naslednje jutro so se ob 6.30 povzpeli na greben Malega Triglava. Sledila je hoja preko dolgega, veličastnega grebena in ob osmih so se že fotografirali ob Aljaževem stolpu.
Prav vsem je uspelo varno priti na vrh, kjer je bil njihov trud poplačan z veličastnimi razgledi.
Ali isti predlogi tvorijo vedno ista razmerja? Pojasni s predlogoma med in v.
Isti predlogi lahko tvorijo različna razmerja, npr. med odmorom in med oljčnimi nasadi ter v sredo in v telovadnici.
Raba predlogov z/s
Pred besedami, ki se začnejo na soglasnike iz povedi Ta suhi škafec pušča, pišemo predlog s, povsod drugod pa pišemo predlog z.
Primeri: s planinci, s pohodništvom, z nahrbtnikom, z njegovimi rokavicami, z zemljevidom.
7. S čim je planincem poplačan trud? Vstavi s ali z.
Kje pa ti raje preživiš dopust?
10. Kaj bomo napisali na razglednico, ki jo pišemo iz hotela Triglav? Dopolni.
Raba predlogov k/h
Pred besedami, ki se začnejo s črkama k in g, pišemo predlog h, povsod drugod pa pišemo predlog k (npr. k lisici, k zajcu, k lovcu, h gamsu, h kozorogu, h gozdarju).