1. Pogovorite se.
Kdo je ornitolog?
Kaj bi ga ti ter tvoji sošolci in sošolke vprašali, če bi imeli možnost?
Ali znaš odgovoriti na katero od vprašanj svojih sošolcev oz. sošolk?
2. Preberi besedilo.
ORNITOLOG SVETUJE
Skrb za mladiča brez zmožnosti letenja
Pri številnih vrstah ptic pevk mladiči zapustijo gnezdo, ko jim zraste perje, pa še ne znajo leteti. Na tleh preživijo nekaj dni in v tem času se jim dokončno razvijejo letalna peresa. Starši jim medtem še kar nekaj časa prinašajo hrano in jih s klici opozarjajo na nevarnost. Najdeni mladiči se nam morda zdijo nebogljeni, zapuščeni in potrebni pomoči, vendar so njihovi starši verjetno v bližini in čakajo, da se umaknemo.
Če bi se preveč in prepogosto približevali takim ptičjim mladičem, bi njihovi starši težje skrbeli zanje. Morda bi jim celo nehali prinašati hrano. S tem bi jim mi naredili veliko škode. Če bi mi sami skušali poskrbeti za ptičjega mladiča, bi ta najverjetneje poginil.
Najdenega mladiča torej pustite in se čim prej umaknite. Le v primeru nevarnosti ogrožanja plenilcev (na primer mačke) ga postavite na varnejše mesto (bližnji grm, drevo, živa meja, balkon, okenska polica). Prepustite ga torej naravi!
Skrb za oslabelo, poškodovano ali bolno ptico
Pomagamo le tistim oslabelim in poškodovanim pticam, za katere lahko ocenimo, da bodo po strokovni oskrbi same preživele v naravi.
Oskrbe se lotite tako: oslabelo, poškodovano ali bolno ptico najprej umirite v temnem zračnem prostoru. Položite jo v kartonasto škatlo z odprtinami za zračenje. V škatlo dajte tudi večji kos starega blaga za boljšo oporo, nato ptici priskrbite nujno veterinarsko pomoč.
Ne bi bilo modro, če bi precenili svoje sposobnosti in bi se pomoči lotili brez strokovnega znanja in izkušenj. Če bi radi pomagali ujedam, sovam in večjim pticam
(labodom, štorkljam in čapljam), bi morali biti pri rokovanju z njimi še posebej previdni. Ptice bi se najverjetneje začele braniti in bi nam s kljunom in kremplji zadale resne poškodbe.
Mačka je nevarna za ptice
V naseljih in bližnji okolici hišne mačke uplenijo veliko ptic, predvsem pozimi (npr. na krmilnicah) ali pa spomladi in poleti, ko lovijo predvsem ptičje mladiče.
Pomagajmo pticam! Opozorimo jih pred bližajočo se nevarnostjo, zato mački okrog vratu namestimo majhen kraguljček.
S kraguljčkom bi dosegli, da ko bi se mačka premaknila, bi z zvončkanjem preplašila ptice. Še bolje pa bi bilo, da bi mačko ob jutranji zori in večernem mraku zadržali v hiši.
4. Odgovori.
a) Kako ptičji starši skrbijo za svoje nebogljene mladiče?
Prinašajo jim hrano in opozarjajo na nevarnosti.
b) Kako postopamo, kadar želimo pomagati poškodovanemu ptiču, ki ne more leteti?
Umaknemo jih stran od plenilcev, lahko jim priskrbimo veterinarsko pomoč.
c) Kako lahko ptice zavarujemo pred mačko?
Ob zori ali mraku mačko zadržimo v zaprtem prostoru ali pa ji nadenemo kraguljček.
č) V besedilu preberemo priporočilo, naj mačko ob jutranji zori in večernem mraku zadržimo v hiši. Kaj meniš, zakaj ravno takrat?
Ker takrat uplenijo največ ptic.
d) Ali si se iz odlomka naučil/-a kaj koristnega? Pojasni.
Po smislu.
7. Pogovorite se.
V čem se med seboj razlikujejo glagoli iz posameznih stolpcev v 6. nalogi?
Glagole lahko uporabljamo v treh naklonih. Ti so:
– povedni naklon ali povednik (pov. nakl.); izraža ugotovitve, dejstva, trditve, npr. Upoštevamo jih., Redno se oglašaš., Pomagate mi odgovoriti., Skrbno so jih opazovali.
– pogojni naklon ali pogojnik (pog. nakl.); izraža možna sedanja ali neuresničena pretekla dejanja, npr. Upoštevali bi jih., Redno bi se oglašal., Pomagali bi mi odgovoriti., Skrbno bi jih opazovali.
– velelni naklon ali velelnik (vel. nakl.); izraža ukaze in prepovedi, npr. Upoštevajmo jih!, Redno se oglašaj!, Pomagajte mi odgovoriti., Skrbno jih opazujte.
9. Poskrbite še za razgibavanje telesa. Najprej vsi vstanite in se pripravite na to, da vam bo učitelj/učiteljica bral/-a spodnje glagole. Vaša naloga je, da ob glagolih s povednim naklonom roke postavite ob telo, ob glagolih s pogojnim naklonom date roke v bok, ob glagolih z velelnim naklonom pa požugate z desnim kazalcem.
sem odpeljal, ni vedel, je izročil, vzemi, bi izpolnili, predstavljaj si, ne bi razumel, imejte, potrebujemo, vrnite se, izginite, smo preživeli, bi pustili, bom izkoristil, udeležuj se, počakajte, udeležimo se
10. Pri nekaterih glagolih lahko naklon prepoznamo šele iz naglasa besede in pomena povedi, kar lahko opazuješ v spodnjem primeru. Še ti poišči tak primer.
Velelni naklon:
Uči se bolj zavzeto!
Povedni naklon:
Premalo se uči.
13. Odgovori.
a) Zakaj glagolov v prihodnjiku ni mogoče postaviti v velelni in v pogojni naklon?
Ker ukazujemo lahko le v sedanjiku, pogojujemo pa le v sedanjiku in pretekliku.
b) Ali je velelni naklon v pretekliku mogoč? Utemelji.
Ne, saj za nazaj ne moremo ukazovati.
c) V kateri glagolski osebi in številu velelni naklon ni mogoč? Zakaj?
V 3. osebi ednine, dvojine in množine ter v 1. osebi ednine.
V velelnem naklonu se pri glagolih na -či č spremeni v c ali z.
15. Izberi dva glagola iz prejšnje naloge in ju v smiselnih povedih uporabi v namenilniški obliki.