Zračni tlak
Izkušnje
Prazen jogurtov lonček si lahko pritisneš tesno k spodnjemu delu obraza, odmakneš roko in ga nekaj časa zadržiš v tem položaju.
Ob pitju po slamici niti ne pomisliš, da ti to uspe zaradi zračnega tlaka.
V sredstvih informiranja lahko spremljaš podatke o vremenu in zračnem tlaku.
Zastavitev problema
Italijanski fizik in matematik Evangelista Torricelli (1608–1647) je za določitev zračnega tlaka opravil poseben poskus. Poizvej, kakšnega in kako je razložil njegov izid.
Potrebna znanja
Zračni tlak je posledica sile teže zraka. Zrak je namreč tekočina, mi pa smo »potopljeni« na dno zračnega bazena. Zračni tlak je odvisen od nadmorske višine. Zračni tlak v vremenskih napovedih podajajo običajno v hPa, včasih so ga tudi v mbar, kar je enako velika enota.
Iz preglednice in z grafa razberemo, kolikšen je zračni tlak na različnih nadmorskih višinah. Z nadmorsko višino se znižuje. Izražen je v milibarih. O zračnem tlaku nas obveščajo meteorologi (vremenoslovci). Merijo ga z živosrebrnimi barometri, pa tudi s kovinskimi barometri ali aneroidi. Zračni tlak je običajno nekoliko višji tam, kjer je sončno vreme, in nižji na območjih z dežjem.
V računskih nalogah o hidrostatičnem tlaku upoštevamo normalni zračni tlak, to je 100 kPa ali 1 bar.
Tako je tlak ob ribici, pri zgledu v prejšnji enoti, v globini 20 cm pod vodno gladino 102 kPa.
