Osončje
Izkušnje
Osončje sestavljajo zvezda Sonce, osem planetov s sateliti in številna druga telesa. Planeti po oddaljenosti od Sonca so Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun.
Zastavitev problema
Nekaj mesecev v letu lahko po sončnem zahodu na zahodni strani neba opazujemo zvezdo, ki ji pravimo Večernica. Je to nebesno telo res zvezda? Na spletu ali v drugi literaturi poizvej več o tem nebesnem telesu.
Potrebna znanja
Sonce, planeti in sateliti se vrtijo okrog svojih osi. Planeti krožijo okrog Sonca, sateliti pa okrog svojih planetov. Planeti se gibljejo po rahlo sploščenih krožnicah ali orbitah v skoraj isti ravnini. Glede na oddaljenost od Sonca jih delimo na notranje in zunanje planete.
Merkur, Venera, Zemlja in Mars so notranji planeti. Glede na Zemljo sta Soncu bližnja le Merkur in Venera, zato ju lahko opazujemo le nizko nad obzorjem pred sončnim vzhodom ali po njegovem zahodu.
Venera in prvi krajec Lune ob sončnem zahodu
Lega Zemlje v mesecu novembru
Zemlja je po velikosti in masi podobna Veneri. Je edini planet v Osončju, na katerem je zaradi kisika v atmosferi omogočeno življenje. Glede na ravnino, po kateri se giblje okrog Sonca in jo imenujemo ekliptika, je Zemljina os nagnjena. Posledica nagnjene osi in kroženja Zemlje okrog Sonca so letni časi ter različna dolžina dneva in noči prek leta.
Planeti, ki so od Sonca bolj oddaljeni kot Mars, so zunanji planeti. To so Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Med notranjimi in zunanjimi planeti je asteroidni pas. Zunanje planete in Mars najlažje opazujemo, ko so na poti okrog Sonca na isti strani kot Zemlja. Mars je videti kot svetla rdečerumena zvezda. Jupiter je svetlejši kot najsvetlejša zvezda. Z daljnogledom lahko opazujemo tudi njegove največje štiri satelite. Saturn težje opazimo, saj ni tako svetel kot Venera, Mars ali Jupiter. Njegov kolobar je viden le skozi teleskop. Uran je komaj kaj svetlejši od najšibkejših zvezd, zato ga v množici drugih zvezd težko prepoznamo, čeprav vemo, skozi katero ozvezdje se giblje. Neptuna s prostim očesom ne vidimo.
Poleg planetov so v Osončju še mnoga manjša telesa: sateliti, pritlikavi planeti, asteroidi in kometi.
Sateliti ali lune (rečemo jim tudi naravni sateliti) so telesa, ki krožijo okoli planetov. Edini Zemljin satelit je Luna. Merkur in Venera nimata satelitov. Največ znanih satelitov ima Jupiter, njegov največji satelit Ganimed je tudi največji v Osončju. Na različnih tirnicah okoli Zemlje se gibljejo še številni umetni sateliti, ki jih je naredil človek, na primer Hubblov teleskop ali Mednarodna vesoljska postaja.
Jupiter in njegovi največji sateliti (Galilejeve lune): Io, Evropa, Kalisto, Ganimed.
Notranji in zunanji planeti se razlikujejo tudi po fizikalnih lastnostih.
Za notranje planete ali planete Zemljinega tipa je značilna majhna masa, velika gostota snovi, iz katere so, majhna hitrost vrtenja okrog osi, atmosfera, revna z vodikom in helijem ter bogata s kisikom. Izjema je Merkur, ki nima atmosfere.
Za zunanje planete ali planete Jupitrovega tipa pa je značilna velika masa, majhna gostota, nimajo trdnega površja, velika hitrost vrtenja, atmosfera, bogata z vodikom in helijem. Vsi imajo prstane, največ jih ima Saturn. Imajo tudi veliko satelitov.
Pritlikavi planeti so manjša nebesna telesa in niso naravni sateliti. Krožijo okoli Sonca tako kot planeti po orbitah. Med njimi je Pluton največji pritlikavi planet, njegov premer je 2380 km in je nekdaj veljal za planet. Giblje se onkraj Neptunove orbite. Nekateri pritlikavi planeti so še bolj oddaljeni od Sonca. Ceres je najmanjši pritlikavi planet in edini, ki leži v pasu asteroidov med Marsom in Jupitrom.
Asteroidi so manjša telesa nepravilnih oblik, ki krožijo okoli Sonca, pretežno v pasu med Marsom in Jupitrom. Največjim pravimo tudi planetoidi.
Asteroid
Kometi ali repatice so telesa, ki se gibljejo okoli Sonca po močno sploščenih elipsah. Njihovi obhodni časi so od nekaj let do več sto let. Jedro kometa je lahko veliko do nekaj kilometrov. Ko se komet približa Soncu, se jedro segreje. Plini, ki izparevajo iz jedra, in prašni delci tvorijo rep kometa, ki lahko doseže dolžino do 10 milijonov kilometrov.
Komet
Barringerov krater
Kadar ostanki kometovih repov ali drobci razpadlih asteroidov iz Osončja priletijo v Zemljino ozračje in zaradi trenja z zrakom zažarijo in izpuhtijo, nastanejo svetlobni pojavi, ki jih imenujemo meteorji ali utrinki. Zelo svetlim meteorjem rečemo bolidi. Trajajo nekaj sekund, svetla sled za njimi v ozračju pa celo nekaj minut.
Včasih pa delci ne izpuhtijo v celoti, ampak padejo na Zemljino površino ali površino drugih teles kot meteoriti. Njihova masa je od nekaj kilogramov do več ton. Posledica padca velikega meteorita je udarni krater.
Najbolj znan meteorit na Slovenskem je meteorit, ki je leta 1908 padel blizu vasi Avče v Soški dolini. Njegova masa je okoli 1,2 kg.
Meteor
