DEMONSTRACIJSKI POSKUS
Potrebujemo štiri epruvete. V prvo damo 5 mL vode, v drugo 5 mL 5-odstotne vodne raztopine amonijaka, NH3, v tretjo 5 mL 5-odstotne vodne raztopine glicina in v četrto 5 mL 5-odstotne vodne raztopine etanojske kisline, CH3COOH. V vsako epruveto dodamo 2–3 kapljice univerzalnega indikatorja.
Kaj pri poskusu opazimo?
Univerzalni indikator se je v vodi in v raztopini glicina obarval zeleno,
v raztopini amonijaka modro, v raztopini etanojske kisline pa rdeče.
Amonijak v vodni raztopini reagira bazično. Pri tem nastanejo hidroksidni
ioni. Univerzalni indikator se zato obarva modro.
Kako opažanja razložimo?
Amonijak v vodni raztopini reagira bazično. Pri tem nastanejo hidroksidni ioni. Univerzalni indikator se zato obarva modro.
V vodni raztopini etanojske kisline so prisotni oksonijevi ioni, ki dajejo raztopini kisel značaj. Univerzalni indikator se zato obarva rdeče.
Ker je barva univerzalnega indikatorja v raztopini glicina enaka barvi indikatorja v vodi (zelena), ugotovimo, da aminokislina glicin v vodi ne tvori ne hidroksidnih ne oksonijevih ionov. Aminokislina glicin je v vodni raztopini nevtralna.