Karboksilne kisline

• Organske kisline, ki imajo karboksilno skupino, imenujemo karboksilne kisline.
• Najstarejša znana karboksilna kislina je etanojska kislina, bolj znana kot ocetna kislina. Odkrili so jo pri kisanju vina; nastane iz etanola.
• V naravi je veliko karboksilnih kislin (metanojska ali mravljinčna kislina, citronska kislina, oksalna kislina, vinska kislina ...)

Poliestri nastanejo pri kondenzacijski polimerizaciji

• Pri povezovanju majhnih, reaktivnih molekul, monomerov, nastanejo makromolekule polimerov.
• Reakcijo, pri kateri se med seboj povezujejo monomeri, ki imajo dve funkcionalni skupini, imenujemo kondenzacijska polimerizacija.
• Značilni kondenzacijski polimeri so poliestri. Molekule monomerov povezujejo estrske vezi.

Karboksilne kisline

Karboksilne kisline

Organske kisline, ki imajo karboksilno skupino, imenujemo karboksilne kisline.
Najstarejša znana karboksilna kislina je etanojska kislina, bolj znana kot ocetna kislina. Odkrili so jo pri kisanju vina; nastane iz etanola.

Z naraščajočim številom ogljikovih atomov v verigi molekule karboksilne kisline se višajo vrelišča. Karboksilne kisline s krajšo verigo ogljikovih atomov so dobro topne v vodi. Pentanojska kislina in kisline z daljšimi verigami pa so v vodi slabše topne.

Karboksilne kisline so v primerjavi z močnimi kislinami, kot so žveplova, H2SO4, dušikova, HNO3, in klorovodikova kislina, HCl, šibke kisline.
Čim daljša je veriga molekule kisline, tem šibkejša je ta kislina.

Karboksilne kisline reagirajo z bazami

Pri reakciji etanojske ali ocetne kisline in kalijevega hidroksida nastane kalijev etanoat ali kalijev acetat, ki je raztopljen v vodi. Kalijev etanoat je kalijeva sol etanojske kisline.

Pri reakcijah karboksilnih kislin z reaktivnimi kovinami, bazičnimi kovinskimi oksidi in hidroksidi nastanejo soli. Količino etanojske kisline v vinu lahko določimo z reakcijo z natrijevim hidroksidom.

DEMONSTRACIJSKI POSKUS

Karboksilne kisline reagirajo z bazami

Pri reakciji med karboksilnimi kislinami in alkoholi nastanejo estri

Reakcija med karboksilno kislino in alkoholom poteka le ob prisotnosti katalizatorja, ki je običajno koncentrirana žveplova kislina. Pri tem nastaneta ester in voda.

Kemijske reakcije, ki potekajo v obe smeri, označimo z obojestransko puščico. Večina reakcij med organskimi molekulami je obojesmernih.

Ester in voda se lahko pretvorita spet nazaj v karboksilno kislino in alkohol. V reakcijski zmesi so tako prisotni reaktanti in produkti. Reakcija, ki poteka v obe smeri, je obojesmerna reakcija.
Pri reakciji med etanojsko kislino in etanolom nastane etilni ester etanojske kisline, ki ga imenujemo tudi etil etanoat. Pri reakciji se izloči voda. Etil etanoat ima vonj po lepilu.

Poimenovanje estrov

Estre poimenujemo po alkoholu in karboksilni kislini, iz katerih so sestavljeni. Ime estrov je sestavljeno iz dveh besed. Prva beseda (s končnico -il) označuje alkoholni del, druga beseda (s končnico -oat) pa poimenuje kislinski del.

Mnogi estri imajo prijeten vonj, zaradi njih cvetovi rastlin dišijo. Maline dišijo po estrih metanojske kisline. Banane, hruške, pomaranče in jasmin dišijo po estrih etanojske kisline.

DEMONSTRACIJSKI POSKUS

Priprava estra salicilne kisline in metanola

Poliestri nastanejo pri kondenzacijski polimerizaciji

KLJUČNE BESEDE
• karboksilne kisline, karboksilna skupina • estri, poliestri

POVZETEK
Organske kisline, katerih molekule vsebujejo karboksilno skupino, imenujemo tudi karboksilne kisline. Te kisline so šibke kisline. Pri reakciji karboksilnih kislin z alkoholi nastanejo estri in odcepi se voda. Reakcija poteka ob prisotnosti katalizatorjev. Nekateri estri imajo prijeten vonj. Poliestri nastanejo pri povezovanju alkoholov z dvema hidroksilnima skupinama in karboksilnih kislin z dvema karboksilnima skupinama. Molekule povezujejo estrske vezi. Poliestri so kondenzacijski polimeri. Poliestrska vlakna uporabljamo za tkanine in za vrsto predmetov v vsakdanji rabi.