Lastnosti ogljikovodikov
Lastnosti ogljikovodikov
Ogljikovodiki imajo značilen vonj po nafti ali bencinu. Agregatno stanje, v katerem so ogljikovodiki pri sobni temperaturi, je odvisno od števila ogljikovih atomov v verigi. Tisti, ki imajo v molekuli od enega do štiri ogljikove atome, so pri sobnih pogojih praviloma v plinastem agregatnem stanju. V tekočem agregatnem stanju so ogljikovodiki, ki imajo v molekuli od pet do šestnajst ogljikovih atomov. Če je v molekuli več kot dvajset ogljikovih atomov, pa so ogljikovodiki v trdnem agregatnem stanju.
Ogljikovodiki imajo značilen vonj po nafti ali bencinu. Njihovo agregatno stanje je odvisno od števila ogljikovih atomov v verigi. Tisti, ki imajo v molekuli od enega do štiri ogljikove atome, so pri sobnih pogojih praviloma v plinastem agregatnem stanju. V tekočem agregatnem stanju so ogljikovodiki, ki imajo v molekuli od pet do šestnajst ogljikovih atomov. Če je v molekuli več kot dvajset ogljikovih atomov, pa so ogljikovodiki v trdnem agregatnem stanju.
Vrelišča ogljikovodikov naraščajo z rastočim številom ogljikovih atomov v molekuli. Na vrelišča pa vplivajo tudi ciklična oblika molekule in dvojne vezi. Zato imajo ogljikovodiki z enakim številom ogljikovih atomov v molekuli različna vrelišča, če so ogljikovi atomi vezani v obroč ali če je v molekuli vsaj ena dvojna vez.
Vrelišča ogljikovodikov naraščajo z rastočim številom ogljikovih atomov v molekuli.
Na vrelišča in tališča ogljikovodikov vpliva tudi razvejenost verige.
Alkani v preglednici imajo enako molekulsko formulo, so verižni izomeri. Najbolj razvejani alkan, 2,2-dimetilpropan, ima najnižje vrelišče. Iz podatkov v tabeli lahko sklepamo, da imajo bolj razvejene molekule z enakim številom ogljikovih atomov nižje vrelišče.
1. Od česa je odvisno agregatno stanje alkanov pri sobni temperaturi?
2. Od česa je odvisno vrelišče nerazvejenih alkanov in alkenov?
1. Agregatno stanje alkanov je odvisno od števila ogljikovih atomov v verigi.
2. Vrelišče nerazvejenih alkanov in alkenov je odvisno od števila ogljikovih atomov v molekuli.
Ogljikovodiki so nepolarni, dobro se topijo v nepolarnih topilih.
Če epruvete z ogljikovodiki in vodo močno pretresemo, dobimo motno tekočino, ki ji pravimo emulzija. Emulzija so kapljice ene tekočine, razpršene v drugi tekočini. Emulzija ogljikovodikov v vodi ni obstojna, saj se plasti hitro ločita. Ker so ogljikovodiki redkejši od vode (imajo manjšo gostoto od vode), na njej plavajo. Do ločitve pride, ker med polarnimi molekulami vode vlada močen privlak; vodne molekule se raje povežejo med seboj, zato izrinejo molekule ogljikovodikov v drugo plast.
Ogljikovodiki so nepolarni, dobro se topijo v nepolarnih topilih.
Če epruvete z ogljikovodiki in vodo močno pretresemo, dobimo motno tekočino, ki ji pravimo emulzija. Emulzija so kapljice ene tekočine, razpršene v drugi tekočini. Emulzija ogljikovodikov v vodi ni obstojna, saj se plasti hitro spet ločita. Ker so ogljikovodiki redkejši od vode (imajo manjšo gostoto od vode), na njej plavajo.
1. Ali je trditev, da so ogljikovodiki v vodi netopni, pravilna? Utemelji.
2. V katerem topilu se ogljikovodiki bolje topijo, v vodi ali heksanu? Utemelji.
1. Trditev ni pravilna, saj se ogljikovodiki nekoliko topijo v vodi.
2. Ker so ogljikovodiki nepolarni, se bolje topijo v nepolarnem oz. slabo polarnem topilu heksanu.
1. V stekleno petrijevko nalij destilirano vodo. S kapalno stekleničko na gladino kani kapljico tekočega ogljikovodika. Opiši dogajanje in ga razloži.
2. Zagorel je sod nafte. Zakaj ga ne smemo gasiti z vodo?
1. Kapljica ogljikovodika se razleze po površini vode, vendar se v vodi ne topi. Voda je polarno topilo, molekule ogljikovodika pa so nepolarne.
2. Nafta je zmes ogljikovodikov in je nepolarna. Ker imajo ogljikovodiki (nafta) manjšo gostoto kot voda, na vodi plavajo. Goreče nafte z vodo zato ne moremo pogasiti.
KLJUČNE BESEDE
• vrelišče in tališče ogljikovodikov • topnost ogljikovodikov
POVZETEK
Vrelišče ogljikovodikov narašča z večanjem števila ogljikovih atomov v molekuli. Odvisno pa je tudi od prisotnosti dvojne ali trojne vezi v molekuli. Ciklični ogljikovodiki imajo višja vrelišča in tališča od acikličnih ogljikovodikov z enakim številom ogljikovih atomov v molekuli. Molekule ogljikovodikov so nepolarne, zato se v polarnih topilih, kot je voda, le slabo topijo in tvorijo emulzije.