Gorenje ogljikovodikov

DEMONSTRACIJSKI POSKUS

Na eno urno steklo nalijemo 5 mL heksana, na drugo pa 5 mL heksena. Ogljikovodika na urnem steklu prižgemo z dolgo gorečo trsko. Opazujemo barvo plamena. V plamenu podržimo stekleni palčki, nato saje obrišemo z belo krpico. Poskus izvajamo v dobro zračenem prostoru.

Kaj pri poskusu opazimo?

Ko se približamo urnemu steklu z gorečo trsko, pare heksana in heksena takoj zagorijo s svetlečim plamenom. Na obeh krpicah so vidne saje, vendar jih je nekoliko več na tisti, v katero smo obrisali palčko, ki je bila v plamenu heksena.

Kako opažanja razložimo?

Pri gorenju ogljikovodikov se prekinejo vezi med atomi ogljika ter med atomi ogljika in vodika, nastaneta ogljikov dioksid in voda. Pravimo, da se je sprožila oksidativna razgradnja ogljikovodika. Produkt gorenja so tudi saje. Te v plamenu gorilnika žarijo in dajejo plamenu značilno rumeno barvo. Več ko je v molekuli ogljikovodika dvojnih ali trojnih vezi, več saj nastane pri gorenju, ker je masni delež ogljika v molekuli v primerjavi z masnim deležem vodika večji.

Ogljikovodiki na zraku gorijo. Glavna produkta gorenja sta voda in ogljikov dioksid. Reakcija je močno eksotermna. Pri gorenju se sproščata toplota in svetloba.