Zamenjaj zapovrstje stavkov, kot kaže primer. V povedih, v katerih tega ne moreš narediti, stavka razdruži v samostojni povedi. Povedi napiši v zvezek.
Ker v Aljaževih časih še ni bilo helikopterjev, so stolp na vrh Triglava znosili po delih.
Stolp so na vrh Triglava znosili po delih, ker v Aljaževih časih še ni bilo helikopterjev.
a) Ko bo vreme dopuščalo, bodo stolp znova vrnili na vrh Triglava.
b) Če bodo obiskovalci z njim ravnali prijazno, bo lahko še dolgo stal na vrhu.
c) Stolp si je Jakob Aljaž zamislil sam, zato ga imenujemo Aljažev stolp.
č) Leta 1999 so stolp razglasili za kulturni spomenik, kmalu potem pa je postal last države.
Katerih povedi ne moreš razdružiti v dve samostojni povedi?
a) Stolp bodo znova vrnili na vrh Triglava, ko bo vreme dopuščalo.
b) Še dolgo bo lahko stal na vrhu, če bodo obiskovalci z njim ravnali prijazno.
c) Stolp si je Jakob Aljaž zamislil sam. Zato ga imenujemo Aljažev stolp.
č) Leta 1999 so stolp razglasili za kulturni spomenik. Kmalu potem je postal last države.
V primerih a in b.
Priredno zložena poved
Kadar združimo vsaj dve enakovredni enostavčni povedi, dobimo priredno zloženo poved (npr. Leta 1999 so stolp razglasili za kulturni spomenik. Kmalu potem je postal last države. → Leta 1999 so stolp razglasili za kulturni spomenik, kmalu potem pa je postal last države.).
V priredno zloženih povedih večinoma ni mogoče zamenjati zapovrstja stavkov, prav tako pa ni mogoče enega stavka pretvoriti v besedno zvezo, kot to velja za podredno zložene povedi (rečemo lahko npr. Obnova je potrebna, ker je stolp v slabem stanju., Ker je stolp v slabem stanju, je potrebna obnova. ali Obnova stolpa je potrebna zaradi njegovega slabega stanja.).
Sočasna dejanja
1. Oglej si strip in preberi povedi.
3. Kaj rad/-a delaš v prostem času? Dopolni seznam, nato ga pretvori v večstavčno poved. Napiši v zvezek.
V prostem času rad/-a: 1. _____
2. _____
3. _____
V prostem času _____
Kateri veznik si uporabil/-a v večstavčni povedi?
Npr.:
1. kolesarim
2. berem
3. gledam filme
rad kolesarim, berem in gledam filme.
Veznik in.
Kadar izražamo sočasna ali zaporedna dejanja, stavke povežemo z vezniki in, ter, pa. Pred temi vezniki vejice običajno ne pišemo. Stavke lahko povežemo tudi brez veznika, samo z vejico.
6. Dopolni tako, da dobiš smiselne večstavčne povedi. Napiši jih v zvezek.
a) Vzeli smo smučarsko opremo in _____.
b) Osnovno šolo je najprej obiskoval na Vrhniki in _____.
c) Vsi smo se posedli v dvorano in _____.
č) Te besede so me zmotile in _____.
d) Občudovali smo ga in _____ ter _____.
e) Nekdo je zavpil in _____ ter _____.
10. Lukovo besedilo slogovno popravi, tako da se izogneš ponavljanju veznika. Napiši ga v zvezek.
Sončil sem se na jadrnici in naenkrat je naredilo „pljusk” in nekaj je padlo v vodo in ugotovili smo, da je moja sestrica vrgla v vodo avtomobilček. Pobral sem potapljaško opremo, plavutke in masko in skočil v vodo in si ogledal dno. V luknji, v kateri je bil avtomobilček, so bile ribe, ki so se me prestrašile in me zelo čudno gledale. Stegnil sem roko in pobral avtomobilček in odplaval na površje. Prišel sem na gladino in vzdignil roko, v kateri sem imel avtomobilček, in vsi so mi zaploskali.
Npr.:
Sončil sem se na jadrnici in naenkrat je naredilo „pljusk“. Nekaj je padlo v vodo. Ugotovili smo, da je moja sestrica vrgla v vodo avtomobilček. Pobral sem potapljaško opremo, plavutke in masko ter skočil v vodo in si ogledal dno. V luknji, v kateri je bil avtomobilček, so bile ribe, ki so se me prestrašile in me zelo čudno gledale. Stegnil sem roko, pobral avtomobilček in odplaval na površje. Prišel sem na gladino, vzdignil roko, v kateri sem imel avtomobilček, in vsi so mi zaploskali.
Izbira
1. Oglej si strip in preberi povedi pod njim.
Povedi iz stripa poveži v večstavčno poved.
Ali se bomo na Triglav povzpeli po zahtevni poti iz Vrat ali bomo izbrali lažjo pot iz Krme?
ali
Se bomo na Triglav povzpeli po zahtevni poti iz Vrat ali bomo izbrali lažjo pot iz Krme?
Kadar izražamo dejanji, med katerima lahko izbiramo oz. ki se med sabo izključujeta, stavka povežemo z vezniki ali, ali – ali, bodisi – bodisi, oziroma. Pred temi vezniki vejice običajno ne pišemo.
4. Oglej si seznam in odgovori. Kjer je mogoče, uporabi veznike ali, ali – ali, bodisi – bodisi in oziroma.
S katerih izhodišč lahko gremo na Triglav?
Na Triglav gremo lahko z Rudnega polja, iz Trente, Vrat, Bohinja, Kota ali Krme.
Po katerih poteh lahko gremo iz Vrat?
Iz Vrat gremo lahko čez Plemenice, Prag ali po Tominškovi poti.
Katera pot je najdaljša?
Najdaljša je pot po Dolini Triglavskih jezer.
Kateri poti lahko izberemo iz Bohinja?
Iz Bohinja lahko izberemo pot bodisi po Dolini Triglavskih jezer bodisi skozi Voje.
Po katerih poteh pridemo najhitreje na vrh?
Najhitreje pridemo iz Vrat, Kota ali Krme.
5. Preberi, kaj Janu predlagajo mama, sestra, oče in babica.
Izjave ustno pretvori v večstavčne povedi, kot kaže primer. Uporabi veznike ali, ali – ali, bodisi – bodisi.
Babica mu predlaga, naj ji pomaga urejati zbirko znamk ali pelje psa na sprehod.
Sestra reče, ...
Oče ga povabi, ...
Mami se zdi najbolje, ...
Npr.:
... da lahko gleda televizijo ali igra igrice na računalniku.
... da gresta igrat košarko ali da gre z njim k vulkanizerju.
... da bi pospravil sobo ali pomil tla.
6. Dopolni tako, da dobiš smiselne povedi, kot kaže primer. Povedi napiši v zvezek.
Brez rezervacije sobe boste prespali na tleh ali pa se boste morali odpraviti drugam.
a) Poleti kolesarimo ali ...
b) Ali gremo ali pa ...
c) Dedek ob večerih gleda televizijo oziroma ...
č) Med odmorom se igrajo ali ...
d) Smeti iz hribov odnesite bodisi domov bodisi jih ...
Npr.:
a) hodimo v hribe.
b) še malo počakamo.
c) bere.
č) pogovarjajo.
d) odložite na označenih mestih.
V katerih primerih gre za priredno zložene povedi?
V primerih Vpije ali pa ..., Malico bomo bodisi prinesli ..., Od enajstih do odmora ...
Mama me je vprašala, ali sem naredila nalogo. Zakaj je pred ali vejica?
Gre za odvisni govor. Kadar obnavljamo, kaj je nekdo izrekel, med stavkoma vedno stoji vejica.
9. V knjižnici poišči knjigo Raymonda Queneauja Vaje v slogu in si oglej besedilo z naslovom Omahovanje. Kako so v njem izražene različne možnosti izbire?
Stopnjevana dejanja
1. Oglej si strip in preberi povedi pod njim.
Kadar izražamo dejanja, ki so nenavadna, nepričakovana, ki se stopnjujejo ali jih želimo poudariti, stavke povežemo z nekaterimi dvodelnimi vezniki. Kadar uporabimo veznik ne le/samo – ampak/temveč/marveč/pač pa tudi, med stavkoma pišemo vejico.
4. Odgovori na vprašanje. Napiši v zvezek.
Kaj znaš dobro delati oz. narediti? 1. _____
2. _____
Pretvori v večstavčno poved tako, da uporabiš veznike ne le/ne samo – ampak tudi/marveč tudi/ temveč tudi.
Kar si napisal/-a, primerjaj s sošolcem/sošolko.
Npr.:
1. Igrati nogomet.
2. Kuhati.
Ne samo da znam dobro igrati nogomet, ampak tudi dobro kuham.
6. Pretvori v večstavčne povedi, kot kaže primer. Povedi napiši v zvezek.
Elektronska knjiga ni samo knjiga. Je čisto drugačen medij.
Elektronska knjiga ni samo knjiga, temveč je čisto drugačen medij.
a) Maj ni obiskal samo ene trgovine. Skakal je iz ene v drugo.
b) Slovenski ustvarjalci niso bili le nagrajeni. Povabljeni so bili na gostovanje v tujino.
c) Nismo si ogledali zgolj mesta. Obiskali smo tudi širšo okolico.
Npr.:
a) Maj ni obiskal samo ene trgovine, pač pa je skakal iz ene v drugo.
b) Slovenski ustvarjalci niso bili le nagrajeni, temveč so bili tudi povabljeni na gostovanje v tujino.
c) Nismo si ogledali zgolj mesta, ampak smo obiskali tudi njegovo širšo okolico.
7. Dopolni tako, da dobiš smiselne povedi, kot kaže primer. Povedi napiši v zvezek.
Nagrada ni le priznanje za sodelujoče, pač pa je pomembna za kraj.
a) Ni samo dober kuhar, temveč zna tudi ...
b) Moja sestra ni le ljubiteljica psov, ampak ima ...
c) To ne velja zgolj za najstnike, pač pa drži ...
Npr.:
a) Ni samo dober kuhar, temveč zna tudi lepo streči.
b) Moja sestra ni le ljubiteljica psov, ampak ima rada tudi mačke.
c) To ne velja zgolj za najstnike, pač pa drži tudi za starše.
Nasprotje
1. Oglej si strip in preberi povedi pod njim.
V razredu se pogovorite, v katerih primerih lahko uporabiš veznika temveč in marveč.
V zvezek napiši povedi z vezniki, ki si jih zaznamoval-/a v preglednici.
Stavke, v katerih si dejanja, stanja ali lastnosti nasprotujejo, povežemo z vezniki a, ampak, toda, vendar, pa. Veznika temveč in marveč pa uporabimo, da izrazimo nasprotje, kadar je povedek v prvem stavku zanikan (npr. Petra ni prehlajena, temveč ima gripo.). Pred temi vezniki pišemo vejico.
3. V zvezek napiši besedilo z naslovom Moj narobe dan. V vsaki povedi izrazi nasprotje. Uporabi različne veznike.
Zjutraj sem hotel/-a zgodaj vstati, ampak ...
Želel/-a sem si pripraviti dober zajtrk, toda ...
5. Poveži v eno poved tako, da uporabiš različne veznike, kot kaže primer. Če katerega veznika ne moreš uporabiti, napiši ✘. Povedi napiši v zvezek.
Kleparju se je zdela ideja o stolpu na Triglavu nora. Ne skušajte psa zdraviti sami. Takoj ga odpeljite
Vseeno je izdelal stolp. k veterinarju.
7. Pretvori v večstavčno poved, tako da izraziš nasprotje, kot kaže primer. Včasih je možnih več rešitev. Povedi napiši v zvezek.
Kar skočil bi od veselja. Tega nisem hotel pokazati.
Kar skočil bi od veselja, a tega nisem hotel pokazati.
a) Kolena so se jima šibila. Pogumno sta stopili proti šoli.
b) Takoj je pohitel domov. Mama ga ni videla.
c) Nekoč so v šolah uporabljali tiskane učbenike. Danes uporabljamo tudi elektronska gradiva.
č) Prej mi je bilo to všeč. Zdaj sem spremenila mnenje.
Npr:
a) Kolena so se jima šibila, vendar/a sta pogumno stopili proti šoli.
b) Takoj je pohitel domov, vendar/a ga mama ni videla.
c) Nekoč so v šolah uporabljali tiskane učbenike, danes pa uporabljamo tudi elektronska gradiva.
č) Prej mi je bilo to všeč, zdaj pa sem spremenila mnenje.
Ali se nismo z besedico pa srečali že pri sočasnih dejanjih?
Seveda. Pa je ena najpogostejših slovenskih besed, zato jo lahko srečamo v različnih pomenih in rabah. Lahko je členek, veznik ...
Sklep in posledica
1. Oglej si strip in preberi povedi.
Primere poveži v večstavčne povedi in jih napiši v zvezek.
Kadar je v drugem stavku izražena posledica dejanja iz prvega stavka ali sklep, ki temelji na dokazih iz prvega stavka, stavka povežemo z veznikoma torej in zato. Pred njima pišemo vejico.
Kadar izražamo sklep, v stavku pogosto uporabimo besede verjetno, najbrž, mogoče, gotovo ipd. (npr. Iz kuhinje lepo diši, torej bo kosilo gotovo zelo okusno.).
Posledico prepoznamo kot naravni pojav ali lastnost, ki sledi dejanju iz prvega stavka (npr. Iz kuhinje lepo diši, zato sem v hipu postal lačen.).
Kako pa vem, ali gre za vzrok ali posledico? Meni se zdi to dvoje zelo podobno!
Vzrok in posledica
Vzrok lahko izrazimo z besedno zvezo (predlog zaradi) ali z vzročnim odvisnikom (veznik ker), ki stoji za glavnim stavkom ali pred njim. Stavek s posledico (veznik zato) pa vedno stoji za stavkom, v katerem je navedeno, kaj se je zgodilo najprej.
8. Pretvori tako, da izraziš vzrok oz. posledico. Povedi napiši v zvezek.
a) Želel si je zmagati. Trdo je treniral.
vzrok, večstavčna poved:
vzrok, enostavčna poved:
posledica:
b) Bili smo delavni. Veliko smo očistili.
vzrok, večstavčna poved:
vzrok, enostavčna poved:
posledica:
Npr.:
a) Ker si je želel zmagati, je trdo treniral.
Zaradi želje po zmagi je trdo treniral.
Želel si je zmagati, zato je trdo treniral.
b) Ker smo bili delavni, smo veliko očistili.
Zaradi delavnosti smo veliko očistili.
Bili smo delavni, zato smo veliko očistili.
9. Dopolni tako, da dobiš večstavčne povedi. Napiši jih v zvezek.
a) Nihče se ni pritožil, torej ...
b) Ničesar nisem razumel/-a, ker ...
c) Odločil se je za gimnazijo, ker ...
č) Oče veliko dela, zato ...
d) Za prvo pot potrebujemo štiri ure, za drugo pa samo tri, torej ...
Npr.:
a) je bilo vse v redu.
b) je bilo pretežko.
c) je želel študirati.
č) ga redko vidimo.
d) je druga pot primernejša za nas.
Pojasnilo
Kadar drugi stavek natančneje pojasnjuje prvi stavek, ju povežemo z veznikom in sicer. Pred veznikom pišemo vejico.
2. Dopolni tako, da dobiš smiselne povedi.
a) Ločimo več vrst odvisnikov, in sicer poznamo ...
b) Moj stric je zdravnik, in sicer dela ...
c) Dobili smo zanimivo nalogo, in sicer smo morali ...
č) Na olimpijskih igrah se tekmovalci merijo v različnih disciplinah, in sicer tekmujejo ...
d) Učili smo se o državnih simbolih, in sicer smo ...
Npr.:
a) osebkov, predmetni, časovni odvisnik ...
b) v zdravstvenem domu.
c) izdelati ptičjo hišico.
č) v smučanju, drsanju, smučarskih skokih ...
d) obravnavali zastave različnih držav, državne grbe in himne.
V pogovornem jeziku saj in ker pogosto zamenjujemo.
Verjetno bo nevihta, na nebu se namreč zbirajo črni oblaki.
Verjetno bo nevihta, kajti na nebu se zbirajo črni oblaki.
Vezniki pri pojasnjevanju
Kadar drugi stavek pojasnjuje oz. utemeljuje prvi stavek, ju povežemo z vezniki saj, kajti, namreč. Pred njimi pišemo vejico.
Pojasnilo ločimo od vzroka po tem, da lahko poved s pojasnilom pretvorimo v poved s sklepom, npr. Verjetno bo nevihta, saj se na nebu zbirajo črni oblaki. → Na nebu se zbirajo črni oblaki, torej bo verjetno nevihta.
Poved z vzrokom pa lahko pretvorimo v poved s posledico, npr. Hitro smo sestopili, ker so se na nebu zbrali črni oblaki. → Na nebu so se zbrali črni oblaki, zato smo hitro sestopili.
8. Poveži v večstavčne povedi. Napiši jih v zvezek.
a) Gledalci so bili očitno navdušeni. Ploskali so kar pet minut.
b) Po predstavi sem bila vznemirjena. Dolgo nisem mogla zaspati.
c) Aljažev stolp so prepeljali v dolino. Morali so ga obnoviti.
č) Hodili ste brez premora. Gotovo ste izčrpani.
9. Dopolni tako, da dobiš večstavčne povedi.
a) Bil je obupan, saj ...
b) Na avtobusni postaji sta se spogledala, kajti ...
c) Večinoma jejo hitro hrano, ker ...
č) Knjigo je prebral na dušek, kajti ...
d) Privolila je, ker ...
e) Film ga je navdušil, bil je namreč ...
f) Cankar je bil poklicni pisatelj, torej ...
Npr.:
a) sta se starša spet prepirala.
b) gospod pred njima je bil brez čevljev.
c) ker jim zmanjka časa za kuhanje.
č) res je bila napeta.
d) se ga je želela znebiti.
e) odlično posnet.
f) je živel od pisanja.
11. Preberi besedilo in ga slogovno popravi, tako da se izogneš ponavljanju veznika. Popravljeno besedilo napiši v zvezek.
Predstava je odpadla, ker so nekateri igralci zboleli. Ker je predstava že večkrat odpadla, smo se odločili, da izberemo drugo. Ker nas je blagajničarka prijazno opomnila na še eno ponovitev v tej sezoni, smo se vdali, ker si predstavo res želimo ogledati. Ker smo imeli vstopnice še za decembrsko ponovitev, smo jih le zamenjali za nove, ker doplačilo ni bilo potrebno.
Npr.:
Predstava je odpadla, saj so nekateri igralci zboleli. Ker je predstava že večkrat odpadla, smo se odločili, da izberemo drugo. Blagajničarka nas je prijazno opomnila na še eno ponovitev v tej sezoni, zato smo se vdali, saj si predstavo res želimo ogledati. Vstopnice smo imeli še za decembrsko ponovitev, zato smo jih le zamenjali za nove, doplačilo namreč ni bilo potrebno.