Večstavčna
oz. zložena
poved
Razmišljamo in se pogovarjamo
Po čem je Slovenija najbolj prepoznavna? Naštej nekaj krajev, skladb, simbolov ipd.
Katero stvar bi lahko poimenovali tristokilogramski ponos Slovencev?
Ali si že bil/-a na Triglavu? Če si, pripoveduj, kdaj, s kom in kako je bilo.
Beremo in raziskujemo
TRISTOKILOGRAMSKI PONOS SLOVENCEV
Triglav prvič ostal brez Aljaževega stolpa
V svoji več kot 120-letni zgodovini je zamenjal že kar nekaj barv in odtenkov, krasili sta ga tako zvezda kot zastavica, da o tem, koliko utrujenih rok ga je objelo od veselja, niti ne govorimo. Aljažev stolp je vse od postavitve leta 1895 simbol Slovencev. Ena redkih stvari, ki skorajda nikoli ni sprla našega naroda. Skorajda, ker je bil tudi stolp že tarča nasprotujočih si mnenj. Pred leti so se namreč pojavile navedbe, da bi bilo na vrhu Triglava bolje postaviti repliko stolpa kot pa izvirnik prepustiti bičanju vetra, ledu in dežja. Planinci so se uprli in dosegli svoje – izvirna Aljaževa mojstrovina spada na vrh 2864 metrov visokega slovenskega očaka in nikamor drugam.
Valjast kovinski stolp je dal postaviti duhovnik, skladatelj, planinec, predvsem pa goreč domoljub Jakob Aljaž. Za en goldinar je vrli župnik od občin Dovje in Mojstrana kupil „špico” Velikega Triglava, skupaj s 16 kvadratnimi metri zemljišča, in začel marljivo graditi stolp. Nato je dal postaviti še kočo v Vratih, pozneje poimenovano po njem, odkupil pa je tudi zemljišče na Kredarici.
Danes Aljažev stolp ni le dragoceno planinsko zavetišče na vrhu Julijskih Alp, pač pa je prerasel v simbol Slovencev. Toda po več kot sto letih podoba stolpa seveda ne more biti drugačna kot razrahljana, zob časa in skrajne vremenske razmere so naredili svoje, nekaj je dodalo tudi nesistematično vzdrževanje. Tako kot nič ni večno, se tudi sivemu lepotcu pozna, da ima že častitljivih 123 let, zato si je zaslužil prenovo.
Pri velikem projektu so sodelovali Zavod za varstvo kulturne dediščine, Planinska zveza Slovenije in Slovenska vojska. Stolp so z vojaškim helikopterjem odpeljali v dolino, kajti po današnjih standardih je posege mogoče izvesti le v ustreznih delavnicah, in ga nato vrnili na njegovo mesto. Zračni prostor je bil zaradi bleščečega tovora nad delom območja leta zaprt od 7.30 do 10. ure. Vrh Triglava pa je bil tako prvič v zgodovini približno tri tedne brez znamenitega stolpa.
„Težnja je bila, da bi bil stolp zaradi pomena, ki ga ima, v dolini čim manj časa,” je povedal Martin Kavčič, ki je vodil obnovo. „Obnova je bila potrebna, ker je stolp v slabem stanju in doslej še nikoli ni bil temeljito restavriran.” Kavčič je pojasnil, da v preteklosti stolp ni imel jasnega upravljavca, zato so ga po najboljših močeh sanirali tisti, ki so se čutili za to poklicane. Poškodb niso sproti odpravljali, tako na primer ob udaru strele niso ponovno napeli jeklenic, strelovoda pa ni že 50 let.
Na stolpu so se kazale tudi konstrukcijske poškodbe, saj je bil zgornji del že precej ukrivljen. Šele ko so se lotili dela, pa so videli, v kakšnem stanju je pločevina. V preteklosti je bila namreč že tolikokrat pobarvana, da ni bilo jasno, kakšna je pod vsemi nakopičenimi nanosi barv. V dolini so barvo odstranili, preverili, kakšen je osnovni material, ga sanirali in stolp znova pobarvali. Pri tem so poskušali ohraniti čim več prvotnega materiala.
„Stolp bomo spet spravili v dobro kondicijo,” je zagotovil Kavčič, ki pričakuje, da bo na vrhu Triglava nato vetru, snegu, dežju in drugim vplivom lahko kljuboval vsaj še toliko časa kot do zdaj oziroma najmanj sto let.
Morda so bili ti trije tedni ravno pravšnja doba za razmislek o tem, kako lahko k varovanju simbola slovenstva pripomore sleherni planinec, domač ali tuj, ki se povzpne na našo najvišjo goro in odpre vrata stolpa. Spomenik je namreč ranljiv. Če hočemo, da bo za prihodnje rodove še najmanj 123 let stal na vrhu Triglava, nalepke in različni napisi pač ne sodijo nanj.
Anja Intihar
(Prirejeno po: Delo, 7. 9. 2018.)
Slovarček
replika – nekaj, kar je enako kot izvirnik
restavriran – obnovljen
sanirati – popraviti, izboljšati
2. Na podlagi podatkov iz izhodiščnega besedila povej, ob katerem dogodku je bilo napisano.
Besedilo je bilo napisano ob obnovi stolpa.
8. Oglej si pobarvana dela in za vsakega izberi razlago, ki najbolje pojasnjuje pomen.
9. S svojimi besedami razloži, kaj pomenijo krepko označene besedne zveze.
a) Planinci so dosegli svoje.
b) Zob časa je poškodoval stolp.
c) Stolp bomo spravili v dobro kondicijo.
Npr.:
a) Dosegli so cilj, ki so si ga zastavili.
b) uničujoče delovanje časa
c) v dobro stanje
10. Izberi si enega od slovenskih simbolov (npr. zastavo, grb, himno), znan kraj ali stavbo in ga/jo na kratko opiši. Poskusi opisati tako, da ne poveš, za kaj gre. Besedilo napiši v zvezek.
Razdelite se v skupine. Vsak naj prebere svoj opis, drugi pa naj poskusijo uganiti, kaj je opisano.