Črke in glasovi

RAZMIŠLJAMO IN SE POGOVARJAMO

 

Ali se še spomniš, kako ste se v prvem razredu učili glaskovati in črkovati? Kaj ti je povzročalo največ preglavic?

 

V šoli se naučimo uporabljati knjižni jezik. Razmisli, zakaj.

 

V razredu na glas preberite naslednji dve izhodiščni besedili.

Berta Golob
ČRKA IN GLAS

ČRKA je zapisan GLAS
po vsem svetu in pri nas.

V črkah vsi pomeni spijo,
z glasom pa spregovorijo.

Glas je glasen in kriči,
črka tiha in molči.

Črke cele abecede
druga drugi so sosede.

Misel vase ulovijo,
za večno v sebi obdržijo.

Glas takoj odpiha veter …

„Saj ni res,“ razlaga Peter.
„Trak ujame ga magnetni
in prenese v daljni kraj
in od tam spet k nam nazaj!“

Že zelo dolgo se čudim sposobnosti, da ljudje zmoremo govoriti. Menda bi tudi mi lahko zgolj hrkali, tulili, rjoveli, mrmrali, zavijali ali se kako drugače obnašali in sporazumevali. Toda naštete kombinacije bolj in manj melodičnih glasov, združenih v pomene v ne vem koliko jezikih, me navdajajo s kar veličastno grozo.


Govorim, torej sem. Še od takrat, ko sem gmajni rekla manda in vlaku ak. Zmerom sem rada poslušala, kako govorijo drugi. Ko je prišla na vrsto šola, je poslušanje dopolnila knjižna beseda. Branje, branje! Predvsem pesmi, ki so se tako lepo zvočno ujemale. Pa tudi že zavest, da je poleno nekaj drugega kot koleno, da je krt tudi trk, cepec pa od obeh strani cepec.


(Odlomek iz: Berta Golob, Osebno stališče o jeziku)

GLASOVI

Glas je vse, kar tvorijo govorni organi. Glasove povezujemo v besede. Slovenski knjižni jezik pozna 29 glasov, zanje pa imamo 25 črk.

Samoglasniških glasov je osem (i, ozki e, široki e, a, široki o, ozki o, u, polglasnik), zapisujemo pa jih s petimi črkami (i, e, a, o, u), npr.:
     ata – a
     polica – i
     obutev – u
     Metka – ozki e
     teta – široki e
     lonec – široki o
     Tone – ozki o
     dež – polglasnik

Soglasniških glasov je 21. Poleg 20, ki jih zapisujemo z eno črko, imamo še glas dž (npr. džungla), ki ga zapišemo z dvema črkama.

Najprej poslušaj posnetek, nato pa poskusi še ti čim hitreje in večkrat zaporedoma ponoviti spodnje povedi. 

Perica reže raci rep.
Topot po potopu.
Pešec gre čez cestišče.

S katero povedjo si imel/-a največ težav? Kateri glasovi so ti povzročali največ težav?


Če želiš prebrati še več podobnih povedi, klikni tukaj.

NAGLAS

Samoglasniki so lahko naglašeni. To pomeni, da en samoglasnik v besedi izgovorimo močneje oziroma s poudarkom, npr. v besedi deklica je glas e bolj poudarjen kot druga dva samoglasnika. Večina besed v slovenskem jeziku ima en naglas, npr. beseda, sporazumevanje, bonbon.

S ali Z, K ali H

Besede s, z, k in h izgovorimo skupaj z besedo, pred katero stojijo (npr. s_Simono, z_odejo, k_šoli, h_kleparju).

Beseda s stoji pred besedami, ki se začenjajo s soglasniki t, s, h, š, k, f, c, p, č (Ta suhi škafec pušča.), npr. s Tajdo, s Simono, s Špelo. Pred vsemi ostalimi stoji beseda z, npr. z Vidom, z Borutom, z Evo.

Pred besedami, ki se začenjajo s k ali g, pišemo besedo h (npr. h kleparju, h gozdarju). Pred vsemi ostalimi črkami stoji beseda k (npr. k Boštjanu, k zdravniku).

Črke in glasovi

Razmišljamo in se pogovarjamo

Beremo in raziskujemo

Berta Golob
ČRKA IN GLAS


ČRKA je zapisan GLAS
po vsem svetu in pri nas.

V črkah vsi pomeni spijo,
z glasom pa spregovorijo.

Glas je glasen in kriči,
črka tiha in molči.

Črke cele abecede
druga drugi so sosede.

Misel vase ulovijo,
za večno v sebi obdržijo.

Glas takoj odpiha veter …

„Saj ni res,“ razlaga Peter.
„Trak ujame ga magnetni
in prenese v daljni kraj
in od tam spet k nam nazaj!“

Že zelo dolgo se čudim sposobnosti, da ljudje zmoremo govoriti. Menda bi tudi mi lahko zgolj hrkali, tulili, rjoveli, mrmrali, zavijali ali se kako drugače obnašali in sporazumevali. Toda naštete kombinacije bolj in manj melodičnih glasov, združenih v pomene v ne vem koliko jezikih, me navdajajo s kar veličastno grozo.


Govorim, torej sem. Še od takrat, ko sem gmajni rekla manda in vlaku ak. Zmerom sem rada poslušala, kako govorijo drugi. Ko je prišla na vrsto šola, je poslušanje dopolnila knjižna beseda. Branje, branje! Predvsem pesmi, ki so se tako lepo zvočno ujemale. Pa tudi že zavest, da je poleno nekaj drugega kot koleno, da je krt tudi trk, cepec pa od obeh strani cepec.


(Odlomek iz: Berta Golob, Osebno stališče o jeziku)

 

 

1. Katero besedilo ti je bolj všeč? Zakaj?

4. Svoje domače povprašaj kdaj si spregovoril/-a, katera je bila tvoja prva beseda in katere besede si narobe izgovarjal/-a.

5. Kako si se naučil/-a brati, kdo te je naučil in kdaj?
Kaj ti je povzročalo največ težav?

Glasovi

Glas je vse, kar tvorijo govorni organi. Glasove povezujemo v besede. Slovenski knjižni jezik pozna 29 glasov, zanje pa imamo 25 črk.

Samoglasniških glasov je osem (i, ozki e, široki e, a, široki o, ozki o, u, polglasnik), zapisujemo pa jih s petimi črkami (i, e, a, o, u), npr.:
     ata – a
     polica – i
     obutev – u
     Metka – ozki e
     teta – široki e
     lonec – široki o
     Tone – ozki o
     dež – polglasnik

Soglasniških glasov je 21. Poleg 20, ki jih zapisujemo z eno črko, imamo še glas dž (npr. džungla), ki ga zapišemo z dvema črkama.

 

Kje lahko preverim, kako se besede pravilno napišejo?

15. Besede na levi uporabi v zgodbi.

Besedilo členi na uvod, jedro in zaključek. Razmisli, kaj boš napisal/-a v posameznem delu.

Piši čitljivo in s pisanimi črkami. Pazi na ustrezno rabo velike začetnice, vejice in končnih ločil ter na pravilno deljenje besed in zapis zgornjih besed.

Besedilo pokaži učitelju/učiteljici, ki ti bo povedal/-a, kako ga lahko izboljšaš.

16. Najprej poslušaj posnetek, nato pa poskusi še ti čim hitreje in večkrat zaporedoma ponoviti spodnje povedi. 

Perica reže raci rep.
Topot po potopu.
Pešec gre čez cestišče.

S katero povedjo si imel/-a največ težav? Kateri glasovi so ti povzročali največ težav?

Če želiš prebrati še več podobnih povedi, klikni tukaj.

Naglas

Samoglasniki so lahko naglašeni. To pomeni, da en samoglasnik v besedi izgovorimo močneje oziroma s poudarkom, npr. v besedi deklica je glas e bolj poudarjen kot druga dva samoglasnika. Večina besed v slovenskem jeziku ima en naglas, npr. beseda, sporazumevanje, bonbon.

 

Saj to so rime!

S ali Z, K ali H

Besede s, z, k in h izgovorimo skupaj z besedo, pred katero stojijo (npr. s_Simono, z_odejo, k_šoli, h_kleparju).

Beseda s stoji pred besedami, ki se začenjajo s soglasniki t, s, h, š, k, f, c, p, č (Ta suhi škafec pušča.), npr. s Tajdo, s Simono, s Špelo. Pred vsemi ostalimi stoji beseda z, npr. z Vidom, z Borutom, z Evo.

Pred besedami, ki se začenjajo s k ali g, pišemo besedo h (npr. h kleparju, h gozdarju). Pred vsemi ostalimi črkami stoji beseda k (npr. k Boštjanu, k zdravniku).

 

Izgovori skupaj:
s_mamo in z_mamo,
s_teto in z_teto.
Kaj lažje izgovoriš?

Izberi štiri primere iz zgornje naloge in jih uporabi v povedih. Napiši jih v zvezek.
Na glas preberi svoje povedi. Besedi k in h izgovori skupaj z naslednjo besedo.

Razmisli o svojem znanju

Še enkrat se sprehodi po enoti Črke in glasovi. Ti je bilo reševanje nalog všeč?

 

Oglej si spodnji videoposnetek Mojčin pisani svet slovenščine in razmisli o svojem znanju. Kaj obvladaš? Kaj moraš še utrditi? 

Pisani svet slovenščine

Ali veš?

Oglej si zanimiv posnetek o knjižnici za slepe.