Kaj je snov
Kaj je snov
Svet okoli nas, z vsemi živimi bitji vred, je sestavljen iz snovi. Iz snovi so galaksije, središče našega osončja Sonce, planeti, oceani, puščave in gozdovi, rastline in živali, ljudje in njihova mesta, snežinke in kristali soli, celice v našem telesu in naši geni.
Zgradbo snovi in njene spremembe preučuje kemija. Spremlja spreminjanje snovi pri kemijskih reakcijah in omogoča odkrivanje zakonitosti, ki veljajo za snovi, pripravlja pa tudi nove uporabne snovi.
Svet okoli nas, z vsemi živimi bitji vred, je sestavljen iz snovi.
Zgradbo snovi in njene spremembe preučuje kemija.
Zanimivo je, da snov večkrat laže zaznamo, kot pa ustrezno opredelimo. Snov največkrat zaznavamo s čutili. Čeprav je ne vidimo več, jo lahko včasih še vedno vonjamo ali okušamo.
Če na primer razpršimo parfum, lahko zaznamo njegov vonj, delcev pa ne vidimo.
Ker so snovi tako zelo raznolike, znanstveniki še vedno niso prišli do enotne in popolne definicije snovi. Ena od uporabnih definicij je, da je snov vse, kar ima maso in prostornino. Masa in prostornina sta fizikalni količini.
Snov je vse, kar ima maso in prostornino.
Uporabljamo tudi druge večje in manjše enote.
Prostornino merimo tudi v kubičnih enotah: m3, dm3 …
Demokrit in nevidni mikrosvet
Demokrit iz Abdere (460?–370? pr. n. št.) je bil eden največjih grških filozofov, ki je razmišljal o nevidnem mikrosvetu. Naravo je opisoval kot nenehno gibanje majhnih, nevidnih in večnih delcev, ki jih je imenoval atomi, kar v grščini pomeni »nedeljivi«. Po njegovi teoriji atomi ne morejo biti niti ustvarjeni niti uničeni, bili naj bi večni in nespremenljivi. Verjel je, da so atomi osnovni gradbeni delci snovi, ki imajo maso, določeno obliko in zavzemajo prostor. Trdil je, da so bele snovi zgrajene iz gladkih atomov, črne pa iz grobih. Sladke snovi so bile po Demokritovem prepričanju iz okroglih atomov, grenke pa iz oglatih. Trde snovi naj bi bile sestavljene iz večjega števila tesno povezanih atomov, nasprotno pa naj bi bili atomi v mehkih snoveh rahleje vezani.
Kaj je snov?
Snov je vse, kar ima maso in prostornino.
Temna snov
Poleg snovi, ki jo lahko zaznamo v vesolju, astrofiziki vse bolj spoznavajo, da v vesolju obstaja tudi temna snov, ki ne seva svetlobe. O obstoju nenavadne temne snovi znanstveniki sklepajo na podlagi gravitacijskega vpliva na vidno snov, kot so zvezde in galaksije. Ocene količine temne snovi kažejo na to, da je te nevidne snovi veliko več od neposredno vidne. Več o temni snovi si lahko preberete na spletu.
Atomi, molekule in ioni – osnovni gradniki snovi
Snov je sestavljena iz različno velikih gradnikov. Večinoma so tako majhni, da jih naše oko ne razloči. Nekatere lahko vidimo z mikroskopom, ki nam pokaže večje podrobnosti, vendar je tudi ločljivost svetlobnega mikroskopa omejena. Pokaže delce, ki so veliki približno 1 μm (1 tisočinko milimetra). Manjše delce lahko opazimo zaradi sipanja svetlobe, vendar ne razločimo podrobnosti v njih.
Snov je sestavljena iz različno velikih gradnikov. Večinoma so tako majhni, da jih naše oko ne razloči. Manjše delce lahko opazimo zaradi sipanja svetlobe, vendar ne razločimo podrobnosti v njih.
Delci v nekaterih raztopinah, npr. v raztopini malinovega sirupa, so tako majhni, da niti svetlobe ne sipajo. Ti delci so molekule. Molekule so zgrajene iz še manjših delcev, ki se imenujejo atomi. Premer atoma je le nekaj desetink nm (nekaj desetink milijoninke milimetra). Nekatere snovi pa so zgrajene iz ionov (spoznali jih boste v nadaljevanju).
Delci v nekaterih raztopinah, npr. v raztopini malinovega sirupa, so tako majhni, da niti svetlobe ne sipajo. Ti delci so molekule. Molekule so zgrajene iz še manjših delcev, ki se imenujejo atomi.
Elementi in spojine
Čisto snov, v kateri so vsi atomi enaki, imenujemo element. Čisto snov, v kateri so atomi različnih vrst, pa imenujemo spojina. Iz več čistih snovi, ki med seboj ne reagirajo, lahko pripravimo zmesi. V zmesi ohrani vsaka čista snov svoje značilne lastnosti in zgradbo. Zmes je lahko homogena (kadar je na zunaj videti enotna) ali heterogena (kadar je na zunaj videti neenotna).
Čisto snov, v kateri so vsi atomi enaki, imenujemo element. Čisto snov, v kateri so atomi različnih vrst, pa imenujemo spojina. Iz več čistih snovi, ki med seboj ne reagirajo, lahko pripravimo zmesi. Zmes je lahko homogena (kadar je na zunaj videti enotna) ali heterogena (kadar je na zunaj videti neenotna).
Elementi so na primer kalcij, železo, kisik in jod. Kisik in jod sta primera elementov, pri katerih sta po dva enaka atoma povezana v molekulo. Primeri spojin so voda, ogljikov dioksid, amonijak in glukoza.
Atomi različnih elementov v spojinah so med seboj povezani v molekulo v točno določenem razmerju. V molekuli sta najmanj dva atoma, nekatere molekule pa imajo po več tisoč atomov. Pravimo jim velemolekule oziroma s tujko makromolekule.
Elementi so na primer kalcij, železo, kisik in jod. Kisik in jod sta primera elementov, pri katerih sta po dva enaka atoma povezana v molekulo. Primeri spojin so voda, ogljikov dioksid, amonijak in glukoza.
Čiste snovi in zmesi oziroma elemente in spojine shematično predstavimo s kroglicami. Na slikah je nekaj primerov.
1. Kaj je atom in kaj molekula?
2. Naštej nekaj elementov.
3. Naštej nekaj spojin.
4. Kakšna je razlika med elementi in spojinami?
1. Atom je samostojen gradnik snovi. Molekula je gradnik snovi, sestavljen iz več atomov.
2. Železo, kisik, vodik, dušik, zlato …
3. Voda, kuhinjska sol, sladkor, apnenec …
4. Elementi so sestavljeni iz enakih atomov, spojine pa so sestavljene iz različnih atomov.
KLJUČNE BESEDE
• snov • čista snov • zmes • element • spojina • atom • molekula
POVZETEK
Snov je vse, kar ima maso in prostornino. Snovi so zgrajene iz majhnih delcev, gradnikov snovi – atomov, molekul in ionov. Čiste snovi delimo na elemente in spojine. V elementih so vsi atomi enaki, v spojinah pa so različni. Iz atomov so zgrajene molekule. Vsaka molekula je sestavljena iz točno določenega števila enakih ali različnih atomov.