Na razvoj človekovih pravic, kot jih poznamo danes, so v preteklosti vplivali številni dogodki, pojavi in osebnosti.
2. tisočletje pr. Kr.: Hamurabijev zakonik
Babilonski kralj Hamurabi je dal zapisati zbirko zakonov, ki velja za najstarejši ohranjen zakonik na svetu. V zakoniku je bilo 282 členov, ki so obravnavali vsa področja življenja (prekrške, kazni, dedovanje …). Veljalo je načelo ‘oko za oko’.
5. stoletje pr. Kr.: Konfucij
Konfucij je bil kitajski filozof, ki je učil, da je človek dober. Država bi morala opustiti zatiranje ljudi in jim omogočiti svobodno življenje. Če je človek svoboden, se razvijajo njegove pozitivne lastnosti, kot so nesebičnost, spoštljivost, vljudnost ter zvestoba družini in vladarju.
5. stoletje pr. Kr.: atenska demokracija
V antičnih Atenah so vsi ljudje, ki so bili priznani kot državljani (to so bili polnoletni svobodni moški), sodelovali na zasedanjih ljudske skupščine in z glasovanjem odločali o zakonih. Sodelovali so tudi pri upravljanju države. Demokracija je način vladanja, ki državljanom daje možnost pri odločanju o skupnih zadevah. V demokraciji je ljudstvo tisto, ki vlada in odloča.
1. stoletje: Jezus Kristus in krščanstvo
Jezus je navdihnil nastanek enega največjih sodobnih verstev, krščanstva. Krščanstvo uči, da se v primeru krivice ljudje ne bi smeli maščevati drug drugemu. Med temeljna načela krščanstva prištevamo enakopravnost in strpnost med ljudmi, ljubezen do bližnjega.
7. stoletje: Mohamed in islam
Mohamed je začetnik islamske vere. Njen bog Alah je sočuten, pravičen in miroljuben, enako ravnanje morajo izkazovati verniki.
1215: Velika listina svoboščin (Magna Carta)
Angleški kralj se je s podpisom Velike listine svoboščin zavezal k spoštovanju pravic parlamenta. Kraljeva oblast je bila omejena, zaščitene so bile nekatere svoboščine, na primer prepoved nezakonitega pripora. Vse do današnjih dni je preživela v listini omenjena pravica do poštenega sojenja.
13. stoletje.: Listina Kurukan Fuga
V listino je ljudstvo Mandinga v zahodni Afriki vključilo načeli spoštovanja drugih in vzajemne pomoči ter pravico do odškodnine. Zapisano je bilo tudi, da nihče ne sme biti lačen.
17. in 18. stoletje: razsvetljenstvo
V 18. stoletju se je v Evropi pojavilo razsvetljenstvo, filozofsko gibanje, ki je temeljito spremenilo način razmišljanja. Razsvetljenski filozofi so pisali o »naravnih pravicah«, ki pripadajo vsakemu človeku: pravica do življenja, svobode, sreče in lastnine.
1776: Deklaracija neodvisnosti ZDA
S tem dokumentom je 13 angleških kolonij v Severni Ameriki razglasilo neodvisnost od Velike Britanije in postalo samostojna država z imenom Združene države Amerike. Deklaracija je nastala pod vplivom razsvetljenstva. Kot ključne pravice je opredeljevala »življenje, svobodo in prizadevanje za srečo«. V njej so bili zapisani tudi pojmi, kot so »neodtujljive pravice«, »svoboda govora«, »zasebnost« in »enakost pred zakonom«.
1789: Deklaracija o pravicah človeka in državljana
Deklaracija, sprejeta v času francoske revolucije, je vsem ljudem podelila enake pravice in dolžnosti. Deklaracija je opredelila osnovne človekove pravice, kot so svoboda, varnost, lastnina in upor proti zatiranju.
19. stoletje: odprava suženjstva v Veliki Britaniji, Franciji in ZDA
Suženjstvo je bilo od 16. do 19. stoletja ena najdobičkonosnejših gospodarskih dejavnosti Evropejcev. Nasprotniki suženjstva iz Velike Britanije, Francije in ZDA so se v 19. stoletju zavzeli za odpravo suženjstva in prepoved trgovanja s sužnji. Skupno sodelovanje na področju spoštovanja človekovih pravic je doseglo svoj cilj – odpravo suženjstva.
1916–1947: Mahatma Gandi
Gandi je bil vodja indijskega boja za osamosvojitev od britanske oblasti. Zagovarjal je nenasilne oblike boja za dosego indijske samostojne države, kot so bili pohod za sol, tkanje lastnih oblačil in nesodelovanje z Britanci.
10. 12. 1948: Splošna deklaracija o človekovih pravicah
4. 11. 1950: Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah
SLOVARČEK:
- kolonija
dežela, ki je pod oblastjo gospodarsko močnejše države, od katere je prostorsko ločena - revolucija
velika sprememba, ki lahko poteka na družbenem, političnem, kulturnem ali gospodarskem področju