Velika svetovna verstva

RAZŠIRJENOST RELIGIJ PO SVETU

ŠTEVILO VERNIKOV NA SVETU PO POSAMEZNIH VERSTVIH

KRŠČANSTVO

 

• Krščanstvo je monoteistično verstvo, katerega simbol je križ.

• Sledi naukom Jezusa iz Nazareta, ki so ga njegovi privrženci imenovali Kristus.

• Krščansko vero so širili njegovi učenci (apostoli) in drugi privrženci.

• Vernike imenujemo kristjani.

Prvi apostole

https://portal.pridi.com/2020/01/20/kdo-so-bili-jezusovi-prvi-prijatelji/

• Sveta knjiga krščanstva je Sveto pismo ali Biblija; sestavljena je iz dveh delov:

• Nova zaveza,
• Stara zaveza.

 

• Krščansko bogoslužje opravljajo duhovniki.

• Krščanske verske stavbe so cerkve.

• Kristjani častijo nedeljo, ki je dan počitka. Največji krščanski prazniki so božič, velika noč in Marijino vnebovzetje.

• V življenju kristjana so pomembni verski obredi krst, prvo obhajilo in birma.

Videoposnetek, ki opisuje praznovanje pravoslavnega božiča

https://casoris.si/pravoslavni-bozic-v-zalinih-oceh/

• Najbolj znani sveti kraji kristjanov so Jeruzalem, Betlehem in Mojzesova gora na Sinajskem polotoku.

JUDOVSTVO

 

• Judovstvo je najstarejše monoteistično verstvo katerega simbola sta Davidova zvezda in menora – svečnik s sedmimi svečami.

• Nastalo je na Bližnjem vzhodu med ljudstvom, imenovanim Hebrejci.

• Za očeta judovstva velja Abraham, zelo pomemben za razvoj verstva pa je bil prerok Mojzes.

Članek o zgodovini judovstva

https://www.jivatma.si/teozofija/religije/judovstvo/

• Staro zavezo judje poznajo pod imenom Tenak.

• Prvih pet knjig se imenuje Tora ali Postava.

• Drugi del se imenuje Talmud.

• Judovske verske obrede vodi rabin, lahko pa tudi katerikoli starejši moški judovske skupnosti.

• Judje se zbirajo v sinagogah, hišah molitve, kjer se izvaja versko čaščenje.

• Najpomembnejši dan v tednu zanje je sobota, ki je dan počitka.

Lendavska sinagogo

https://www.muravidek.re/index.php/sl/allcategories-sl-si/2-cikkek/142-sinagoga

• Pomembni judovski prazniki so novo leto, jom kipur, dan odpuščanja in sprave, ter pasha ali judovska velika noč.

• Judje slovesno praznujejo prehod v odraslost. Verska obreda, ki ju ob tem izvajajo, sta za deklice bat micva, za dečke pa bar micva.

• Najbolj znana judovska sveta kraja sta mesto Jeruzalem in Mojzesova gora.

ISLAM

 

• Islam je monoteistično verstvo; njegov simbol je polmesec z zvezdo.

• Verniki se imenujejo muslimani.

• Verstvo je izšlo iz naukov, ki jih je širil Mohamed.

• Sveta knjiga muslimanov je Koran.

Spletni vodič po Koranu

http://www.spoznajkuran.si/

• Verske stavbe muslimanov so mošeje ali džamije, so središče islamske skupnosti in prostor za verske obrede.

• Molitev vodi imam. Najpomembnejši dan za muslimane je petek; takrat v vseh mošejah poteka petkova molitev.

• Pomembna islamska praznika sta kurban bajram, veliki praznik po mesecu romanja v Meko, in ramazanski bajram, mali praznik po postnem mesecu ramadanu.

• Najbolj znani sveti kraji muslimanov so Meka, Medina in Jeruzalem.

HINDUIZEM

 

• Hinduizem je najstarejše znano politeistično verovanje na svetu; njegov simbol je om.

• Hindujci nimajo enotnega začetnika vere.

• Častijo mnoge bogove in verjamejo, da se v njih izraža in upodablja brahman – vrhovna hindujska moč ali vrhovno božanstvo.

• Najpomembnejši hindujski bogovi so Višnu, Šiva in Brahma.

• Sveta knjiga hinduizma so Vede.

• Hindujci ob različnih slovesnostih obiskujejo templje. Skupnih vsakodnevnih obredov nimajo. Vsak hindujski dom ima lepo okrašen oltar, okoli katerega se družina vsak dan zbere ob molitvi.

• Najbolj priljubljena hinduistična praznika sta divali, praznik luči, in holi, praznik pomladi.

• Hindujci verjamejo, da smrti sledi ponovno rojstvo, kar imenujejo reinkarnacija.

• Eden najpomembnejših svetih krajev hindujcev je reka Gages.

BUDIZEM

 

• Budizem je verstvo, ki izhaja iz Budovih naukov in se posveča človeku, njegovemu odnosu do sveta, do sočloveka in do materialnega sveta.

• Simbol budizma je kolo z osmimi naperami – vsaka je povezana z eno od osmerih poti.

• Vera je nastala v severni Indiji.

• Budistična sveta knjiga se imenuje Tipitaka (»Tri košare«). 

• V njej so zapisane Budove misli, razlage in navodila za budistične menihe in vernike.

• Budisti gradijo posebne templje, imenovane pagode. Častijo različne praznike, povezane z Budovim življenjem.

• Najbolj znana sveta kraja za budiste sta Lumbini, kjer se je Buda rodil, in Bodh Gaja, kjer je doživel razsvetljenje.

Ponovi

• Naštej velika svetovna verstva ter poimenuj njihove simbole in svete knjige.
• Predstavi življenje in nauk Jezusa Kristusa.
• Opiši okoliščine, v katerih se je pojavilo krščanstvo. Uporabi znanje iz 7. razreda o zgodovini v času rimskega imperija.
• Na katere veje se je v zgodovini razdelilo krščanstvo?
• Kateri del Biblije – Svetega pisma priznava judovska vera?
• Predstavi Mojzesovo življenje in pomen njegovega delovanja.
• Naštej deset božjih zapovedi in ugotovi, katere zapovedi veljajo za kristjane in katere tudi za nekristjane.
• Predstavi življenje in nauke preroka Mohameda.
• V katerem delu sveta se je pojavila islamska vera?
• Kateri dogodek je za muslimane tako pomemben, da so z njim začeli svoje štetje let?
• Kakšen je odnos hindujcev do življenja in smrti? Kaj pomeni reinkarnacija?
• Po čem se budizem razlikuje od ostalih verstev?
• Predstavi življenje in nauke princa Sidharte Gautame Bude.

Razmisli

• Razloži, zakaj večina hindujcev ne je mesa. Poveži to dejstvo z njihovim odnosom do življenja in smrti.

Velika svetovna verstva

Razširjenost religij po svetu

Na svetu obstajajo številne religije, med največje štejemo krščanstvo, judovstvo, islam, hinduizem in budizem.

Število vernikov na svetu po posameznih verstvih (raziskava iz leta 2012)

Krščanstvo

Krščanstvo je monoteistično verstvo, katerega simbol je križ. Pojavilo se je na ozemlju Palestine (Izraela). Sledi naukom Jezusa iz Nazareta, ki so ga njegovi privrženci imenovali Kristus.

Jezus Kristus

• Rodil se je med letoma 7 in 4 pr. n. št. v judovski družini v Betlehemu, umrl med letoma 30 in 33 v Jeruzalemu.
• Bil je skromen in delaven, izučil se je za tesarja.
• Pomagal je ljudem v stiski, opravljal dobra dela, širil ljubezen in razumevanje med ljudmi, zdravil bolnike.
• Ljudje so ga imeli za odrešenika, verjeli so, da jih bo na miroljuben način rešil rimske nadoblasti.
• Zaradi svojega delovanja je bil kaznovan s križanjem.

Jezusovi nauki

• V življenju je najpomembnejša ljubezen med ljudmi.
• Spoštovanje, pomoč, nesebična dejanja in skromnost so vodilo vsakega kristjana.
• Napake je treba odpuščati in ljudem dati novo priložnost v življenju.
• Držati se je treba desetih božjih zapovedi.

Iz Kristusovih naukov se je po njegovi smrti razvilo verstvo: krščanstvo. Krščansko vero so širili njegovi učenci (apostoli) in drugi privrženci. Vernike imenujemo kristjani.

Klikni na povezavo in spoznaj prve apostole

https://portal.pridi.com/2020/01/20/kdo-so-bili-jezusovi-prvi-prijatelji/

ALI VEŠ?
Križanje je bila oblika smrtne kazni, pri kateri so žrtev pribili ali privezali na leseno ogrodje v obliki križa. To vrsto usmrtitve so izvajali zlasti v rimskem imperiju za nedržavljane. Najbolj znan človek, ki je bil križan, je Jezus Kristus.

Krščansko bogoslužje opravljajo duhovniki.

Krščanske verske stavbe so cerkve. Kristjani častijo nedeljo, ki je dan počitka. Največji krščanski prazniki so božič, velika noč in Marijino vnebovzetje. V življenju kristjana so pomembni verski obredi krst, prvo obhajilo in birma.

Klikni na povezavo in si oglej videoposnetek, ki opisuje praznovanje pravoslavnega božiča

https://casoris.si/pravoslavni-bozic-v-zalinih-oceh/

Najbolj znani sveti kraji kristjanov so Jeruzalem, Betlehem in Mojzesova gora na Sinajskem polotoku.

Klikni na povezavo, preberi članek in si oglej videoposnetek o evangeličanski duhovnici

https://siol.net/trendi/odnosi/fararca-iz-prekmurja-ki-podira-stereotipe-o-duhovniskem-poklicu-video-461858

SLOVARČEK

  • reformacija
    versko in družbeno gibanje v 16. stoletju za reformiranje Cerkve v Evropi
  • reformirati
    spremeniti

Judovstvo

Judovstvo je najstarejše monoteistično verstvo katerega simbola sta Davidova zvezda in menora – svečnik s sedmimi svečami. Nastalo je na Bližnjem vzhodu med ljudstvom, imenovanim Hebrejci. Za očeta judovstva velja Abraham, zelo pomemben za razvoj verstva pa je bil prerok Mojzes.

Mojzes

• Živel je v 13. st. pr. n. št.
• Bil je verski voditelj, prerok in zakonodajalec.
• Je najpomembnejši prerok judovske vere.
• Izraelce (Jude) je odpeljal iz suženjstva v Egiptu nazaj v Izrael in jih na poti vodil preko številnih ovir.
• Na gori Sinaj naj bi od Boga prejel deset božjih zapovedi.
• Umrl je v visoki starosti in Judom zapustil zbirko zakonov in postav – Toro.

Deset božjih zapovedi

1. Veruj v enega Boga!
2. Ne skruni božjega imena!
3. Spoštuj soboto, gospodov dan!*
4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na Zemlji!
5. Ne ubijaj!
6. Ne nečistuj!
7. Ne kradi!
8. Ne pričaj po krivem!
9. Ne želi svojega bližnjega žene!
10. Ne želi svojega bližnjega blaga!

* Pojasnilo: 3. božja zapoved je v krščanstvu nekoliko spremenjena in se glasi: Posvečuj Gospodov dan!

Klikni na povezavo in preberi članek o zgodovini judovstva

https://www.jivatma.si/teozofija/religije/judovstvo/

ALI VEŠ?
Simbol judovstva imenujemo Davidova zvezda, ker je bil kralj David eden od pomembnih judovskih voditeljev. Njenih šest krakov pomeni štiri smeri neba (sever, jug, vzhod in zahod) ter zgoraj in spodaj.

Judovske verske obrede vodi rabin, lahko pa tudi katerikoli starejši moški judovske skupnosti. Judje se zbirajo v sinagogah, hišah molitve, kjer se izvaja versko čaščenje. Najpomembnejši dan v tednu zanje je sobota, ki je dan počitka.

Klikni na povezavo in spoznaj lendavsko sinagogo

https://www.muravidek.re/index.php/sl/allcategories-sl-si/2-cikkek/142-sinagoga

ALI VEŠ?
Kristjani se ob vstopu v cerkev odkrijejo, judje pa svoje čepice, ki jih imenujejo kipa, med obredom v sinagogi obdržijo na glavi.

Pomembni judovski prazniki so novo leto, ki se imenuje roš hašana in ga praznujejo septembra ali oktobra, jom kipur, dan odpuščanja in sprave, ter pasha ali judovska velika noč.

Judje slovesno praznujejo prehod v odraslost. Verska obreda, ki ju ob tem izvajajo, sta za deklice bat micva, za dečke pa bar micva.

Najbolj znana judovska sveta kraja sta mesto Jeruzalem in Mojzesova gora.

SLOVARČEK

  • pergament
    zelo trpežna pisna podlaga, narejena iz živalskih kož, pogosto iz ovčjih
  • zakonodajalec
    kdor izdaja zakone
  • Zid objokovanja
    ostanek judovskega templja v Jeruzalemu in sveti kraj za jude, ob katerem opravljajo molitve in svoje obrede

Islam

Islam je monoteistično verstvo; njegov simbol je polmesec z zvezdo. Verniki se imenujejo muslimani. Verstvo je izšlo iz naukov, ki jih je širil Mohamed.

Mohamed

• Rodil se je okoli leta 570 v Meki na Arabskem polotoku, umrl leta 632.
• Bil je pastir, vodnik kamel in trgovskih karavan.
• Na gori Hiri nad Meko naj bi prejel nauke od boga Alaha.
• V Meki je pridobil veliko somišljenikov in sovražnikov.
• Leta 622 je skupaj s somišljeniki zbežal iz Meke v Medino.
• Po njegovi smrti se je islam hitro širil.

Pet stebrov islama

Izraz označuje pet glavnih dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati vsi muslimani (razen otrok, bolnikov, nosečih žensk in starejših):

• priznavanje enega boga, Alaha,
• molitev petkrat na dan,
• dajanje miloščine, ki jo vsak musliman prispeva v svojo skupnost,
• opravljanje posta v mesecu ramadanu,
• romanje v Meko.

ALI VEŠ?
Islam pomeni »podreditev božji volji«. Bog v islamu je sočuten, pravičen in miroljuben. Muslimani so svoje štetje let začeli leta 622, ko je Mohamed zbežal iz Meke v Medino. Ta beg imenujemo hidžra.

Klikni na povezavo in dostopaj do spletnega vodiča po Koranu

http://www.spoznajkuran.si/

Verske stavbe muslimanov so mošeje ali džamije, so središče islamske skupnosti in prostor za verske obrede. Molitev vodi imam. Najpomembnejši dan za muslimane je petek; takrat v vseh mošejah poteka petkova molitev.

Pomembna islamska praznika sta kurban bajram, veliki praznik po mesecu romanja v Meko, in ramazanski bajram, mali praznik po postnem mesecu ramadanu.

Najbolj znani sveti kraji muslimanov so Meka, Medina in Jeruzalem.

Klikni na povezavo in preberi članek o romanju v Meko

https://www.rtvslo.si/svet/foto-dva-milijona-muslimanskih-vernikov-zacelo-romanje-v-meko/463591

SLOVARČEK

  • arabeska
    ornament oziroma okras, sestavljen iz rastlinskih, živalskih ali geometrijskih motivov
  • bajram
    islamski praznik
  • karavana
    večja skupina trgovcev ali drugih popotnikov, ki potujejo skupaj v dolgi koloni
  • minaret
    visok in vitek stolp mošeje z balkonom, s katerega se poziva islamske vernike k molitvi
  • post
    delna ali popolna omejitev uživanja hrane v določenem času, zlasti mesa
  • prerok
    kdor podaja napovedi o prihodnjih dogodkih

Hinduizem

Hinduizem je najstarejše znano politeistično verovanje na svetu; njegov simbol je om.

O veri

Hindujci nimajo enotnega začetnika vere.

Častijo mnoge bogove in verjamejo, da se v njih izraža in upodablja brahman – vrhovna hindujska moč ali vrhovno božanstvo.

Najpomembnejši hindujski bogovi so Višnu, Šiva in Brahma.

Deset pravil za življenje

Zapovedi:
1. Ne škoduj nobenemu živemu bitju.
2. Ne laži.
3. Ne kradi.
4. Ne bodi zavisten.
5. Ne bodi lakomen.

Naloge:
1. Bodi vedno čist.
2. Bodi zadovoljen.
3. Bodi prijazen in potrpežljiv.
4. Vzgajaj samega sebe.
5. Skušaj svojega duha izročiti brahmanu (bogu).

Sveta knjiga hinduizma so Vede, ki so napisane v starem indijskem jeziku sanskrtu.

Hindujci ob različnih slovesnostih obiskujejo templje. Skupnih vsakodnevnih obredov nimajo, tempelj lahko vernik obišče kadarkoli. Vsak hindujski dom ima lepo okrašen oltar, okoli katerega se družina vsak dan zbere ob molitvi.

Najbolj priljubljena hinduistična praznika sta divali, praznik luči, in holi, praznik pomladi.

SLOVARČEK

  • lakomen
    kdor si strastno želi prisvajati dobrine

Budizem

Budizem je verstvo, ki izhaja iz Budovih naukov in se posveča človeku, njegovemu odnosu do sveta, do sočloveka in do materialnega sveta. Budisti se ne sprašujejo o obstoju boga, saj to zanje ni pomembno. Simbol budizma je kolo z osmimi naperami – vsaka je povezana z eno od osmerih poti. Vera je nastala v severni Indiji.

Sidharta Gautama Buda

• Rodil se je leta 563 pr. n. št. kot princ v današnjem Nepalu.
• Živel je v velikem razkošju, ne da bi poznal trpljenje in revščino prebivalcev svoje dežele.
• Odločil se je spremeniti svoje življenje in je več let potoval po deželi in spoznaval življenje in trpljenje ljudi.
• Na koncu svoje poti je doživel razsvetljenje in postal Buda (»Razsvetljeni«); spoznal je, da so ljudje preveč odvisni od materialnega sveta in zapletenih odnosov.
• Odslej je širil svoje nauke.

Osmera pot pomeni zmerno srednjo pot, po kateri se je ravnal Buda v iskanju razsvetljenja. Gre za moralni predpis, po katerem morajo budisti živeti:

1. pravo razumevanje
2. prave vrednote
3. pravo izražanje
4. prava dejanja
5. pravi način življenja
6. pravo prizadevanje
7. prava razsodnost
8. prava zbranost duha

Budove nauke so zapisali po njegovi smrti, v 1. stoletju pr. n. št. Nastala je sveta knjiga Tipitaka (»Tri košare«), v kateri so zapisane Budove misli, razlage in navodila za budistične menihe in vernike.

Budisti gradijo posebne templje, imenovane pagode. Častijo različne praznike, povezane z Budovim življenjem.

Najbolj znana sveta kraja za budiste sta Lumbini, kjer se je Buda rodil, in Bodh Gaja, kjer je doživel razsvetljenje.

Danes na svetu obstajajo številne veje budizma – najbolj znane so teravadski in mahajanski budizem ter zenbudizem.

ALI VEŠ?
Budisti verjamejo, da z meditacijo, kar pomeni tiho usmerjeno premišljevanje, poglabljanje in sproščanje, lahko dosežejo duševni mir, nirvano.