Kako je nastala Republika Slovenija
Nastanek nove države
Prebivalstvo ozemlja današnje Slovenije je v preteklosti živelo v različnih državah. Od konca 15. do začetka 20. stoletja je večina slovenskega ozemlja spadala pod oblast Habsburžanov. Država se je najprej imenovala Habsburška monarhija, kasneje Avstrijsko cesarstvo, v drugi polovici 19. stoletja pa Avstro-Ogrska. Po prvi svetovni vojni je Avstro-Ogrska razpadla. Nastala je Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, kasneje pa je večina slovenskega ozemlja pripadla Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasneje preimenovani v Kraljevino Jugoslavijo. Po 2. svetovni vojni je država dobila novo oblast in ime – Socialistična federativna republika Jugoslavija.
V 80. letih 20. stoletja je zaradi politične in gospodarske krize v Jugoslaviji, kršenja človekovih pravic ter totalitarnega režima med prebivalci Slovenije dozorela misel na samostojno slovensko državo. Slovenski politiki so se odločili, da izpeljejo plebiscit – splošno ljudsko glasovanje o samostojnosti. Plebiscit o samostojnosti Slovenije je potekal 23. decembra 1990 in predstavlja temelj za kasnejšo osamosvojitev Slovenije.
Prebivalstvo ozemlja današnje Slovenije je v preteklosti živelo v različnih državah. Od konca 15. do začetka 20. stoletja je večina slovenskega ozemlja spadala pod oblast avstrijskih Habsburžanov, po prvi svetovni vojni je tu nastala Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, kasneje Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je nato preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Po 2. svetovni vojni je država dobila novo oblast in ime – Socialistična federativna republika Jugoslavija.
V 80. letih 20. stoletja je zaradi nezadovoljstva z jugoslovanskim režimom dozorela ideja o samostojni Sloveniji. Izpeljali so jo s plebiscitom, ki je potekal 23. decembra 1990.
Udeležba na plebiscitu je bila visoka. Za samostojno in neodvisno državo Slovenijo je glasovalo 88,2 % vseh volivcev. Po plebiscitu so stekle priprave na osamosvojitev.
25. junija 1991 je Slovenija postala nova samostojna in neodvisna država. Jugoslovanska vlada je želela samostojnost Slovenije preprečiti z vojaškim napadom. Jugoslovanska ljudska armada je z oklepniki zasedla mejne prehode Slovenije in izvajala vojaške akcije.
25. junija 1991 je Slovenija postala nova samostojna in neodvisna država. Sledila je vojna za Slovenijo.
Vojna za Slovenijo je trajala deset dni. Sočasno so potekala pogajanja, ki so privedla do tega, da je Jugoslovanska ljudska armada končala agresijo.
V mesecih po vojni so si slovenski politiki prizadevali, da bi bila nova slovenska država mednarodno priznana. 15. januarja 1992 je slovensko samostojno državo priznala Evropska skupnost, predhodnica današnje Evropske unije. Do avgusta 1992 je Slovenijo priznalo že 92 držav. 22. maja 1992 je Slovenija postala članica Organizacije združenih narodov (OZN).
Po končani vojni so si slovenske oblasti prizadevale za mednarodno priznanje Republike Slovenije.
ALI VEŠ?
• Plebiscita za samostojno Slovenijo se je udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev.
• Prva država, ki je priznala samostojnost in neodvisnost Republike Slovenije, je bila Hrvaška.
• Vojna za Slovenijo se je začela 27. junija 1991 in zaključila 6. julija 1991.
• Zahtevala je 76 žrtev.
• Zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade je zapustil slovensko ozemlje 25. 10. 1991.
Kaj pomeni, da je Slovenija samostojna država?
Slovenija je mlada država in njeno pot do osamosvojitve smo že spoznali. Osamosvojitev je za prebivalce ozemlja Republike Slovenije pomenila, da lahko odločitve o svojem skupnem življenju sprejemajo samostojno.
Z besedo država označujemo ozemlje, omejeno z mejami, na katerem organizirano živi skupnost ljudi, ki jim pravimo državljani. Samostojna država ima priznano suvereno oblast. Država mora za nemoteno delovanje sprejeti pravila, običajno so to zakoni. Zakon je splošno veljaven pravni predpis, podrejen ustavi. Za kršitelje zakonov so predpisane kazni.
Slovenija je danes samostojna država. Ima svoje ozemlje, neodvisno oblast, zakone, državne simbole in praznike. V družbi drugih držav je enakopravna in suverena.
Z besedo država označujemo ozemlje, omejeno z mejami, na katerem organizirano živi skupnost ljudi, ki jim pravimo državljani. Zakon je splošno veljaven pravni predpis, podrejen ustavi.
Slovenija je danes samostojna država. Ima svoje ozemlje, neodvisno oblast, zakone, državne simbole in praznike. V družbi drugih držav je enakopravna in suverena.
Državni simboli
Simbole uporabljajo različne skupine, da z njimi na viden način izrazijo svojo pripadnost in medsebojno povezanost. Države uporabljajo simbole, ki jih predstavljajo na mednarodni ravni. Simboli Republike Slovenije so: zastava, grb in himna.
Simboli Republike Slovenije so: zastava, grb in himna.
Barve na zastavi si od zgoraj navzdol sledijo takole: bela, modra, rdeča. Grb je na zastavi v levem zgornjem delu.
Grb Republike Slovenije ima obliko ščita. V njem se pojavijo tri barve slovenske zastave; obrobljen je z rdečo barvo, v sredini je podoba Triglava v beli barvi, pod njim pa sta dve valoviti črti modre barve, ki ponazarjata slovenske vode. Nad Triglavom so razporejene tri zlate šesterokrake zvezde.
V slovenskem grbu se pojavljajo bela, modra in rdeča barva, simbol slovenskih voda, Triglav in tri rumene zvezde.
Slovenska himna je sedma kitica pesmi Zdravljica. Besedilo je napisal pesnik France Prešeren, melodijo pa skladatelj Stanko Premrl. Prešeren je prvo verzijo pesmi Zdravljica napisal leta 1844. Malo spremenjena je prvič izšla v slovenskem časopisu Kmetijske in rokodelske novice 26. 4. 1848.
Slovenska himna je sedma kitica pesmi Zdravljica. Besedilo je napisal pesnik France Prešeren.
ALI VEŠ?
Ob proslavah in drugih slovesnih dogodkih se odigra ali predvaja slovenska himna. Takrat vstanemo, se vzravnamo in poslušamo. Med himno se ne pogovarjamo, smejimo ali počnemo kaj drugega, lahko pa zraven pojemo. Po končani himni ne ploskamo, ampak se mirno usedemo.
Prazniki
V zgodovini slovenskega naroda so se zgodili dogodki, ki so pomembno vplivali na razvoj slovenske narodne identitete ali nastanek samostojne države. Takšnih dogodkov ali oseb, ki so bili z njimi povezani, se spominjamo z državnimi prazniki. Poznamo državne praznike, ki so dela prosti dnevi, in praznike, ki niso dela prosti.
Pomembnih dogodkov in oseb v slovenski zgodovini se spominjamo z državnimi prazniki. Nekateri so dela prosti dnevi, drugi pa ne.
Klikni na povezavo in si oglej videoposnetek o pomenu praznikov
Dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji so še:
• velikonočna nedelja, velikonočni ponedeljek
• binkoštna nedelja – binkošti
• 15. avgust – Marijino vnebovzetje
• 31. oktober – dan reformacije
• 25. december – božič
SLOVARČEK:
- agresija
vdor vojaških sil ene države v drugo, napad - armada
oborožene sile države, vojska - oklepnik
oklepno vozilo, namenjeno bojevanju - pogajati se
skušati doseči soglasje, sporazum glede določene stvari - suverena oblast
neodvisna, samostojna oblast - totalitarni režim
način vodenja države, ki celotno družbeno in osebno življenje državljanov nasilno podreja ciljem državnega vodstva